Lansko leto je bilo zaradi epidemije nekaj posebnega. Po čem si ga boste še posebno zapomnili v svoji občini?
Če pogledamo od prvega množičnega izbruha virusa pri nas pa do danes, lahko rečem, da je bilo precej pestro obdobje, ki je prineslo tako izzive kot tudi mnoge priložnosti. V prvem letu smo bili znani kot »oaza« s precej malo okuženimi. V tem duhu smo preživeli obdobje do lanske turistične sezone, ko so se začeli pojavljati izzivi in vprašanja, vezana na turistično ponudbo kraja, saj smo želeli obdržati dobro epidemiološko sliko in nizko število okuženih. Sprejeti smo morali pomembne odločitve, med drugim tudi o zapiranju parkirnih prostorov, kar je povzročilo nekaj negodovanja že med domačini. Kljub velikim strahovom, ki smo jih imeli, kolikšen bo sploh obisk, pa je bila turistična sezona vseeno precej uspešna. Veliko so pripomogli turistični vavčerji. Ob koncu lanskega leta in v prvi polovici letošnjega je tudi pri nas naraslo število okužb. Nekaj časa smo bili v samem vrhu po številu obolelih v Sloveniji. Stanje se je zdaj umirilo. Imamo tudi velik odstotek krajanov, ki so že prejeli cepivo.
Kar precej časa smo bili omejeni zgolj na gibanje v domači občini. Na počitnice v drugo regijo nismo smeli. Veliko ljudi, ki ima v Bohinju vikend, se je odločilo, da bodo za svojo »domačo« občino izbrali Bohinj. Kako vi gledate na to situacijo?
Imamo kar nekaj počitniških objektov. Veliko od njih je zasebnih vikendov, ki so naseljeni le občasno. Skupaj z omejitvami gibanja se je povečalo število ljudi, ki so v naši občini prijavili prebivališče; in te ljudi popolnoma razumem. Sprva se je pojavilo nekaj dvomov in negodovanja s strani domačinov, vendar nismo imeli večjih težav s tem povečanjem števila prebivalcev Bohinja. Nam je pa ravno kriza okoli koronavirusa nekako odprla nov pogled na turizem v Bohinju – včasih še kako drži, da je manj več. Če pogledamo leto 2019, je Bohinj pokal po šivih zaradi številnih turistov in izletnikov, kar so marsikdaj negativno občutili domačini, ki so pogumno nosili breme masovnega obiska. Hkrati pa je dejstvo, da je turizem v Bohinju precej pomembna gospodarska panoga, in smo brez tega v nemilosti. Tako se je v zadnjem času pri nas razvila ideja, da (p)oživimo kmetijstvo – naša soteska je precej zaprta in slabo prehodna, zato je neka mera samooskrbe temeljna. Napisali smo že strategijo razvoja kmetijstva, ravno s tem namenom, da gresta kmetijstvo in turizem z roko v roki, saj se je pokazalo, da sta oba nujna.
Eden vaših večjih uspehov v zadnjem času je skupen nastop občin z območja Triglavskega narodnega parka, kjer se zavzemate za obvarovanje naravnega spomenika in njegove okolice. Od države se vam končno obetajo finančna sredstva. Kakšni so vaši načrti za TNP, kako boste porabili ta denar?
Naj najprej povem, da je bila to že dolga leta naša želja in smo že večkrat apelirali na državo z namenom pridobitve sredstev, ki nam pravzaprav po zakonu pripadajo. Zdaj že pokojni bivši župan Bohinja Franc Kramar si je še posebno prizadeval za dosledno izvajanje in za spremembo zakona – parkovno območje namreč ureja Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki navaja, da parkovnim občinam za vzdrževanje in urejanje TNP pripada sofinanciranje s strani države. Do nedavnega je veljalo, da razvojni projekti in investicije prejmejo dodatna proračunska sredstva v višini 80 odstotkov predračunske vrednosti projekta, in prav ta določba se v praksi ni izvajala. Pred kratkim pa je bil sprejet nov način dodeljevanja proračunskih sredstev za občine v parku: zdaj bodo parkovne občine za investicije vsako leto prejele okrog štiri milijone evrov, kar predstavlja 0,2 odstotka dohodnine. To nanese dosti več, kot je po prvotnem zakonu. Ta sredstva si bomo z občinami Bovec, Kranjska Gora, Bled, Tolmin, Kobarid, Gorje in Jesenice razdelili po deležih, ki smo jih sporazumno določili župani po kriterijih, ki so prav tako zapisani v zakonu. Naša občina dobi letos približno 1,6 milijona evra. V načrtu imamo precej projektov v Triglavskem narodnem parku in njegovi neposredni okolici. V Stari Fužini bomo uredili površine pred Planšarskim muzejem, tu bo zrasel nov trg, v Studoru se dela vaško jedro, pri tem pa načrtujemo tudi izgradnjo kanalizacije, pa tudi obnovo in napeljavo (kjer je še ni) vodovoda v naselju Koprivnik ter ureditev cest na tem območju in še bi lahko naštevali.
V Bohinju raste tudi nova manjša obrtna cona.
Naša občina ima, če se tako izrazim, problem – velik del območja je zaščitenega, spada pod Naturo 2000. To so območja, namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, pa tudi območja TNP so zaščitena, kar nam precej onemogoča gradnjo objektov. Pravzaprav nimamo primernega prostora za gradnjo obrtne cone, razen na območju nekdanjega Gradbenega podjetja Bohinj. Tukaj načrtujemo mirno obrtno cono z manjšimi trgovinami, ateljeji in lokali. Bile so tudi ideje, da bi na tem območju zgradili nova stanovanja, a se mi to ne zdi smiselno, saj je to edina lokacija, kjer obrtna cona lahko stoji, je pa ta precej pomembna za lokalne ponudnike storitev in izdelkov. Medtem ko stanovanjske objekte lahko zgradimo še kje drugje v Bohinju. V občini spodbujamo mlade, da se ustalijo tukaj, zato jih želimo podpreti tudi na njihovi poslovni ali podjetniški poti, jim nuditi možnosti za delo, za razvoj. Menim, da so mladi danes zelo perspektivni, treba pa jim je dati priložnost in prostor.
