V času, ko se svet še vedno bojuje z zahrbtnim virusom, številna ostala obolenja ostajajo v drugem planu. Narava koronavirusa pač ne dopušča vzpostavitve resnično varnih zelenih con v bolnišnicah, zdravstvenih domovih ali ne nazadnje domovih za ostarele. Številni okuženi namreč nimajo simptomov. Dokler pa hitri testi ne bodo širše dostopni in predvsem ustrezno natančni, nenujni posegi in pregledi čakajo.
Čakalne dobe so bile resna težava v slovenskem zdravstvu, tudi ko ni bilo pandemije. A ta je problem le še poglobila. V času prve epidemije v pomladnih mesecih lani so se čakalne dobe na prvi prosti termin najbolj povečale pri:
• operacijah hrbtenice v ortopediji v povprečju za 35 dni,
• CT črevesja v povprečju za 25 dni,
• MR prsnega koša v povprečju za 19 dni,
• ortopedska operacija rame v povprečju za 17 dni,
• endoproteza kolena v povprečju za 15 dni,
• MR srca v povprečju za 13 dni,
• MR jeter, prsnega koša in skeleta v povprečju za 10 dni,
• oromaksilofacialni pregled v povprečju za sedem dni,
• nevrološki pregled v povprečju za pet dni.
Na drugi strani so se v času prve razglasitve epidemije čakalne dobe v povprečju najbolj zmanjšale v kategoriji druge žilne operacije, in sicer v povprečju kar za dva meseca, sledili sta endoproteza kolka (24 dni) in lažji posegi v RL (20 dni).
In kolikšno podaljšanje/skrajšanje čakalnih dob opažajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje od oktobra letos, ko je nastopil drugi val? Poglejte v tabeli.
