Celoletno dogajanje ob desetletnem jubileju delovanja novomeške škofije je vodil škofijski odbor za pripravo in praznovanje tega jubileja pod geslom: "Živo občestvo Cerkve!" Poleg organizacije znanstvenega simpozija, predstavitve škofijskega zbornika, videofilma in teološkega simpozija pa je bila gotovo najzahtevnejša in najdražja obnova škofijskega dvorca.
Najpomembnejši dogodki
Štirinajsti novomeški prošt Janez Andrej pl. Stemberg (1611–1666), prošt je bil med letoma 1653 in 1666, je bil najbolj prizadeven in zaslužen za ustanovitev škofije v Novem mestu. Iz političnih razlogov je tedaj škofijo dobila Gorica, Stemberg pa zaradi zgodnje smrti ni dočakal niti trajne pravice nositi škofovska znamenja (insignije), kot so palica, mitra, prstan. Drugi vatikanski koncil (1962–1965) je proštom te pravice ukinil.
V novejšem času, jeseni 1977, je bila v verskem časniku Družina najprej podana anonimna pobuda za ustanovitev novomeške škofije, drugo pobudo pa je 25. novembra 1993 takratnemu predsedniku Skupščine občine Novo mesto Franciju Konciliji podal Novomeščan dr. Janez Gabrijelčič. Samo nekaj mesecev pozneje, 23. junija 1994, je neformalna skupina katoliških izobražencev, županov, predstavnikov takratne slovenske vlade in članov državnega zbora iz Dolenjske in Prekmurja takratnemu nunciju v Sloveniji, nadškofu msgr. Pieru Luigiju Celati, predala uradno prošnjo za ustanovitev novih škofij v Sloveniji. Pozneje je tedanji predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof France Rode, sprejel odklonilno stališče do ideje novih škofij, pri čemer so ga podpirali tudi številni slovenski duhovniki, ki si niso želeli novih škofov.
Obdobje mirovanja
Razmere se niso spremenile niti s prihodom papeža Janeza Pavla II. v Slovenijo niti s poznejšim obiskom vatikanskega državnega tajnika Sodana, nuncij Edmond Farhat pa je zadevo "nove škofije v Sloveniji" postavil v mirovanje! To je bila za Iniciativni odbor za ustanovitev novih škofij v Sloveniji, ki je že deloval nekaj let pred tem, najhujša preizkušnja! A v Iniciativnem odboru zaradi tega nismo "vrgli puške v koruzo". Sledile so pomembne raznovrstne aktivnosti, tudi na mednarodni ravni, za kar je imel največ zaslug takratni slovenski veleposlanik v Vatikanu dr. Štefan Falež.
Pomembi sklepi
Iniciativni odbor je na sestanku v Celju 30. maja 2001 sprejel več sklepov in hkrati obžaloval, da so slovenski škofje pri papežu v Rimu, na obisku "ad limina", zavajali rimsko kurijo glede ustanavljanja novih škofij! Odbor je ugotovil, da v Sklepnih dokumentih Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem (slovenska sinoda) ustanavljanje novih škofij ni bilo niti omenjeno, bil pa je kritičen tudi do slovenske uradne Cerkve, ki se je bolj ukvarjala z dnevno politiko kakor s pastoralnimi problemi, duhovno prenovo božjega ljudstva in z novo evangelizacijo! Odbor je sklenil, da bo o dejanskem stanju Cerkve glede ustanavljanja novih škofij v Sloveniji obvestil Kongregacijo za škofe in druge ustanove v Vatikanu s papežem na čelu! Odbor je ugotavljal, da je postalo katoliško izobraženstvo v Sloveniji izrazito pasivno in indiferentno do problematike ustanavljanja novih škofij in da je po ustanovitvi nove protestantske škofije v Murski Soboti narasla pastoralna dejavnost in verska gorečnost evangeličanov v Prekmurju. Odbor bo z načrtnimi pritiski in lobiranjem začel odločno akcijo za uresničitev zamisli o ustanovitvi novih škofij v Sloveniji!
Peticija
Po tem zgodovinskem srečanju v Celju je Iniciativni odbor napisal peticijo za ustanovitev novih škofij v Sloveniji in jo posredoval Slovenski škofovski konferenci, nunciaturi v Sloveniji in Državnemu tajništvu v Rimu. Peticijo so podpisali župani iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, Društvo za razvoj jugovzhodne Slovenije, Slovenski krščanski izobraženci (SKI), Društvo Novo mesto, Društvo izobražencev Dolenjske in Društvo krščanskih izobražencev Pomurja …To je spodbudilo slovenske škofe, da so 14. marca 2005 na seji Slovenske škofovske konference sprejeli sklep, da bodo v Sloveniji ustanovljene nove škofije v Celju, Murski Soboti in Novem mestu.
Zamolčana dejstva
Zanimivo je, da ob praznovanju desetletnega delovanja treh novih škofij v Sloveniji slovenska Cerkev zgoraj navedenih in številnih drugih aktivnosti v procesu ustanavljanja novih škofij v Sloveniji sploh ne omenja, kaj šele da bi omenjene dogodke analizirala in ovrednotila, čeprav imajo škofje vso predmetno arhivsko dokumentacijo! Domala 12-letno prizadevanje Iniciativnega odbora za ustanovitev novih škofij v Sloveniji je izključno temeljilo na 212., 369. in 373. kanonu Zakonika cerkvenega prava, zato so bile vse aktivnosti odbora legalne in legitimne! Zakaj slovenska Cerkev potem molči o teh dejstvih procesov nastajanja novih škofij v Sloveniji? Čudno je, da vse to prizadevanje Iniciativnega odbora na ravni novomeške škofije ni bilo omenjeno niti na Znanstvenem simpoziju (25. 11. 2015), niti na videofilmu, niti v Zborniku (18. 3. 2016), prav tako ta dejstva niso bila omenjena na Teološkem simpoziju, ki je bil 29. marca letos v cistercijanskem samostanu v Stični!? Škoda!
