Dragica Čadež je ena prvih vidnejših in vplivnejših umetnic v povojnem času v slovenskem kulturnem prostoru. Na umetnostnem prizorišču je prisotna od začetka 60. let minulega stoletja.
Rodila se je leta 1940 v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je diplomirala leta 1963, dve leti kasneje je končala še podiplomski študij. Leta 1982 je postala prva profesorica kiparstva v Sloveniji, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pa se je leta 1989 zaposlila kot redna profesorica. Ustvarja predvsem v lesu, v zadnjem obdobju v glini oziroma keramiki. Samostojno ustvarja in razstavlja od leta 1963. Med letoma 1968 in 1972 je bila del neformalne umetniške skupine Neokonstruktivisti.
Prešernovi nagrajenci zadnjih let
2018
Boris A. Novak, pesnik, dramatik, prevajalec, literarni teoretik
Janez Mejač, plesalec, koreograf in režiser
2019
Bjanka Adžić Ursulov, kostumografka in scenografka
Filip Robar Dorin, scenarist in režiser
2020
Stojan Kerbler, fotograf, za življenjsko delo
Milko Šparemblek, koreograf in plesalec, za življenjsko delo
2021
Feri Lainšček, pesnik in pisatelj, za življenjsko delo
Marko Mušič, arhitekt, za življenjsko delo
2022
Kajetan Gantar, klasični filolog, prevajalec, za življenjsko delo
Mirko Cuderman, zborovodja, za življenjsko delo
2023
Herman Gvardjančič, akademski slikar, za življenjsko delo
Ema Kugler, filmska režiserka, videastka, performerka in kostumografinja za življenjsko delo
2024
Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, publicist itd. za življenjsko delo
Erika Vouk, pesnica, za življenjsko delo
2025
Dragica Čadež, kiparka
Dragan Živadinov, gledališki režiser in performer
Večino svojega opusa ustvarjenega v lesu je ob pregledni razstavi leta 1996 podarila Galeriji Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki. Njena dela so v zbirkah Moderne galerije v Ljubljani, Umetnostne galerije v Mariboru, Galerije Miklova hiša v Ribnici in drugod.
Že leta 1965 je prejela Študentsko Prešernovo nagrado na ALU. Leta 1986 je prejela Nagrado Prešernovega sklada za kiparski cikel Asociacije na Pompeje. Leta 2003 je prejela Žagarjevo nagrado za življenjsko delo na področju šolstva in leta 2004 naziv zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani.
Dragan Živadinov se je rodil 24. januarja 1960 v Ilirski Bistrici. Na ljubljanski AGRFT je med letoma 1980 in 1984 študiral gledališko režijo. Leta 1983 je ustanovil retrogardistično Gledališče sester Scipion Nasice, leto kasneje soustanovil umetniško gibanje Neue Slowenische Kunst. Leta 1987 je sledilo kozmokinetično gledališče Rdeči pilot, ki ga je v začetku 90. let minulega stoletja transformiral v kozmokinetični kabinet Noordung. V 80. letih minulega stoletja je gradil retrogardistične dogodke in observatorije, desetletje kasneje informanse, v prvem desetletju tretjega tisočletja pa postgravitacijske gledališke abstrakte.
Gospodarstvo
Privarčujte, ko nakupujete: 6 nasvetov za pameten obisk trgovine
Leta 1995 je s stilno formacijo telekozmizem vstopil v polstoletni gledališki projektil 1995-2045 - Noordung, ki se uprizarja vsakih deset let. Leta 1998 je postal kandidat kozmonavt, leta 1999 pa je realiziral Biomehaniko Noordung, prvo celovito predstavo v pogojih breztežnosti. V ruskem Zvezdnem mestu je bila leta 2005 prva predstava, druga ponovitev desetletje kasneje v vitanjskem Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij. Tretja ponovitev bo letos. Na zadnji leta 2045 namerava v vesolje izpustiti umetniške satelite preminulih igralcev in ukiniti svoje telo. Takrat bo star 85 let.
Leta 2020 je skupaj z Dunjo Zupančič prejel Župančičevo nagrado.
Ostali letošnji nagrajenci
Nagrade Prešernovega sklada so dobili vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Skladove nagrade podeljujejo ustvarjalkam oziroma ustvarjalcem za vrhunske umetniške dosežke, ki so jih predstavili v zadnjih treh letih in z njimi obogatili slovensko kulturno zakladnico.
