Dejstvo je, da se gospodarstvo še vedno dnevno srečuje s posledicami kontinuiranih kriz, od kovida, vojne v Ukrajini, energetske krize, dragih energentov, krize dobavnih poti, surovinske in energetske draginje, sedaj je tukaj še kriza zaradi naravne katastrofe – poplav, so njene uvodne besede.
»Ko k temu dodamo iz dneva v dan bolj pereč problem pomanjkanja delovne sile, ki močno vpliva na poslovanje in realizacijo načrtov podjetij, je slika slovenskega gospodarstva izjemno težka. Marsikatero podjetje je zaradi pomanjkanja delovne sile, predvsem v gostinstvu in turizmu, že zaprlo svoja vrata. Nekatera pa iz drugih razlogov selijo proizvodnjo v tujino. Pri tem izstopa neustrezno urejeno področje izvajanja čezmejnih storitev, se pravi delo v tujini. Podjetja, ki opravljajo dejavnost v tujini, letno v proračun prispevajo okoli 10-odstotni delež, a jih nova zakonska ureditev sili, da dejavnost selijo v tujino, predvsem Hrvaško, kjer so pogoji za razvoj podjetja in zaposlene prijaznejši,« je navedla Podgornikova.
Delo v tujini v slovenski BDP prispeva skoraj 10 odstotkov
Povedala je, da že več kot leto dni apelirajo na državo, da sprejeme zakone v dobrobit podjetij in rasti BDP. »Eno od področij, ki potrebuje prevetritev zakonskih okvirjev, je prav izvajanje čezmejnih storitev, a ne na način, kot je to predvideno. Zaradi neupoštevanja predlogov gospodarstva bo država že v kratkem beležila zmanjšan priliv v državni proračun, podjetja selijo dejavnost v tujino, kjer je zakonodaja stimulativnejša. Med njimi je Hrvaška. Po izračunih profesorja Jožeta Damijana se bodo prilivi v proračun zaradi neustrezne ureditve področja opravljanja čezmejnih storitev zmanjšali, poleg tega bodo tudi delavci prikrajšani za višjo plačo,« opozarja sogovornica in dodaja: »Lani so izvozniki v dejavnostih gradbeništva, tehničnih storitev in transporta (GTT) ustvarili za 2,4 milijarde evrov presežka izvoza. Podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo GTT-storitve, so v slovenski BDP prispevala skoraj 10-odstotni delež oziroma 5,6 milijarde evrov. Spremembe Zakona o opravljanju čezmejnih storitev so realna grožnja, da se bo slovenski izvoz iz naslova GTT-storitev, ki predstavlja 51 odstotkov izvoza vseh storitev, občutno zmanjšal, ugotavlja profesor Damijan.«
Po besedah Podgornikove so v zbornici več kot leto dni porabili za to, da so državi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta predstavljali rešitve, ki bi bile ugodnejše tako za državni proračun, podjetja in zaposlene. »Kljub številnim strokovnim argumentom in študijam je obveljala rešitev, zaradi katere podjetja že selijo svojo dejavnost izven Slovenije,« je jasna direktorica ŠGZ.
Podjetja že tudi na robu preživetja
»Statistični urad je pravkar predstavil aktualne podatke o gospodarski klimi v Sloveniji in rasti BDP. Slovenski BDP se je lani po prvi letni oceni realno zvišal za 2,5 odstotka, medtem ko je dosedanja napoved govorila o 5,4-odstotni rasti. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od napovedi, pa tudi krepko počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti v 2021. Ekonomist Bogomir Kovač te podatke ocenjuje kot »škandalozne«. Člani ŠGZ se prav tako kot vsa podjetja v državi vsak dan borijo za rast, žal je v zadnjem času tudi vedno več takih, ki se borijo za preživetje. Gospodarstveniki nas dnevno opozarjajo, da nedorečena gospodarska politika in ukrepi, ki niso v podporo gospodarski rasti in so povsem brez posluha za rast podjetij, onemogočajo razvoj podjetij v Sloveniji,« je opozorila Aleksandra Podgornik.
Vprašanje, kako bomo izvedli delovne sobote
Komentirala je še aktualni vladni ukrep za pomoč prizadetim – delovne sobote. »V ŠGZ smo že takrat, ko je vlada 14. avgust razglasila za dela prost dan, apelirali na vlado, da ukrep bolj domisli in ga za vse vpletene zastavi učinkoviteje. Predlagali smo, da bi namesto dela prostega dne uvedli dodatni delovni dan in bi se plačilo za ta dan namenilo za pomoč prizadetim, država pa bi se odpovedala davkom in prispevkom iz naslova plač. Tako bi dosegli, da bi lahko veliko večje število delovno aktivnih državljanov dejansko solidarnostno pomagalo pomoči potrebnim, pomoč bi bila učinkovitejša in ne bi dodatno obremenjevala podjetij in že tako obremenjenega in v vseh krizah prizadetega gospodarstva. Žal vlada ni prisluhnila našim apelom. Tudi v primeru delovnih sobot in obveznega prispevka, če se delovnih sobot ne oddela, menimo, da ukrep ni dovolj domišljen in bo težko izvedljiv. Pojavlja se namreč vprašanje možne izvedljivosti v vseh panogah. Glede predloga solidarnostne delovne sobote smo na ŠGZ še vedno mnenja, da bi se morala država odpovedati davkom in prispevkom iz tega naslova oziroma bi morala biti osnova za nakazilo bruto dva. Iz obveznega solidarnostnega prispevka bi morali izvzeti podjetja, ki so bila v poplavah prizadeta, menimo pa tudi, da bi bilo na mestu prisluhniti predlogu ŠGZ, s katerim se strinjajo tudi ostala delodajalska združenja, da bi omogočili donacije med podjetji. Interes za tovrstno solidarnost je namreč med podjetji zelo velik.«
