4. julija 2021 se je na zavarovani plezalni poti v kamnitem pobočju vzhodnega stebra hriba Pršivec zgodil podor skal. Ena od skal je zadela tujo plezalko in ji na nogi povzročila takšne raztrganine, da je izkrvavela na kraju nesreče. Po tem tragičnem dogodku so ferato zaprli. Kot so tedaj zapisali na Planinski zvezi Slovenije, ferata, ki ni bila registrirana pri zvezi, poteka po zelo krušljivem terenu in je zato za uporabnike zelo nevarna. "Ferata ni ustrezno opremljena in nima ustreznih dovoljenj in soglasij," so poudarili.
Tragično nesrečo je preiskovala tudi policija in na zatožni klopi se je znašel bohinjski plezalni inštruktor Andrej Pikon, ki mu tožilstvo očita, da je v letu 2017 izdelal omenjeno ferato, in sicer v nasprotju z uveljavljenimi standardi, na krušljivem območju, kjer je nevarnost podora skal. Pikon naj ne bi deloval z ustrezno pazljivostjo, ker ni izbral takšnega poteka poti, da bi bila nevarnost padanja kamenja manjša, prav tako naj ne bi postavil ustrezne zaščite.
Pikon očitke iz obtožnice zavrača
Obtožnica ga bremeni storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, pri čemer je njegovo malomarno ravnanje imelo za posledico smrt ene osebe, je dejala višja državna tožilka Renata Vodnjov. Pikon je navedbe iz obtožnice zanikal. Njegova zagovornica Anka Kozamernik pa je predlagala vrsto dokazov, ki naj bi razjasnili okoliščine in dokazali obdolženčevo nedolžnost. Z izvedbo predlaganih dokazov se je strinjala tudi tožilka.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Pikon je angažiral sodno izvedenko za geologijo in varstvo okolja Marto Svetino Veder, da je preverila erozijsko varnost ferate. Njeno strokovno mnenje je po prepričanju obrambe najbolj temeljit in strokoven dokaz. "Evidentno zaključuje, da je ta ferata, kdorkoli jo je že izdelal oziroma postavil smer, prav toliko nevarna ali nenevarna kot druge ferate v tem predelu," je mnenje strokovnjakinje povzela Kozamernik.
V spis je vložila tudi pisno mnenje o ferati Ožarjeni kamen, ki ga je podal gorski vodnik Mitja Šorn. "Tudi iz tega mnenja izhaja, da ferata ni pretirano krušljiva in je primerljiva z ostalimi potmi v naših hribih in modernih feratah," je izpostavila zagovornica. Dodala je, da iz Šornovega mnenja izhaja tudi, da je edini primeren pristop k ferati, da plezalci skupaj z vodnikom skrbijo za lastno varnost, tako da plezajo v skladu s priporočili in da so skupine primerno velike za določeno pot. Nevarnosti padanja kamenja se namreč v hribih ni moč izogniti, zmanjša pa se s primerno veliko skupino in primernim časom plezanja.
Zaslišana bo vrsta prič, sojenje v letu 2026
V kritičnem trenutku naj bi bile na ferati istočasno najmanj tri skupine čeških plezalcev. Poleg tega je takrat in tudi že dva dni prej deževalo. "Razmere niso bile primerne za plezanje. Razmočen teren in veliko število ljudi namreč nujno povzroči razrahljanje terena in padanje kamenja," je izpostavila Kozamernik. V spis je vložila tudi elektronsko sporočilo predsednika tehnične komisije združenja gorskih vodnikov Slovenije Tadeja Debevca, ki govori o tem, da je lahko vsaka pot ali smer primerna za vodenje, je pa to odvisno od vremenskih in terenskih razmer, usposobljenosti vodnika in števila ter izkušenosti gostov.
Zagovornica je predlagala zaslišanje vrste prič, med drugim tudi udeležence češke skupine plezalcev, ki bi lahko povedali, kdo je bil vodja skupin in kako so ocenili razmere. Na prostor za priče bosta stopila tudi gorska reševalca in generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu. Sojenje bo po predvidevanjih sodnice Nine Prosen verjetno steklo šele leta 2026.
