Odgovornost za razpad Atlantide si negativne duše sicer delijo s pozitivnimi dušami, ki so jim nasedle in slepo verjele.
Negativne duše nikakor ne izgledajo slabi, negativni ljudje, in so del našega vsakdana. Ker je teh negativnih duš okrog dva odstotka, jih poznamo vsi, vendar – ali jih tudi znamo prepoznati?
Prepoznal jih je naš največji pesnik dr. France Prešeren, v liku Urške jo opisuje v pesnitvi Povodni mož. Seveda je zaplet z negativno dušo vedno tragičen, kot to opisuje zaključek pesmi. Kaj vse je jasno videl ali jasno vedel naš veliki umetnik in kako nam je s tem želel pomagati, vam opišem v nadaljevanju.
DVA NAČINA
V tem modernem času lahko gledamo na svojega velikega umetnika dr. Franceta Prešerna in predvsem na njegova dela na dva načina. Prvi je racionalni, drugi pa iracionalni način.
Menim, da sta oba vidika pravilna, vendar samo kadar delujeta skupaj – povezana. Naša leva in desna možganska polovica (racionalni in imaginarni um) ali kot desna in leva roka morata sodelovati in ne smeta si (praviloma) nikoli preveč nasprotovati. Le kaj bi bilo, če se naša leva roka ne bi strinjala s tem, kar dela desna?
Sodelovanje naših osebnostnih komponent (telo, razum, višji jaz, ego ali nižji jaz in duša) morajo sodelovati kot glasbeni inštrumenti v orkestru, harmonično vsak po svojih kvalitetah. Tako je tudi z našimi deli osebnosti, vsi so deli iste celote. Če prevladuje ego, potem lahko posumimo na negativno dušno naravo.
Racionalni um – leva možganska polovica predstavlja kritiko (dobro ali slabo), zajema v glavnem analitično – logično mišljenje in sposobnosti govora, medtem ko iracionalni (nelogični, dušni nivo) zajema tisto, kar je skrito razumu – v glavnem intuitivni umetniški in čustveni del.
Prešernova dela tako rekoč lahko beremo razumsko ali pa »med vrsticami«, intuitivno. Kvalitete desne možganske polovice so obenem kvalitete duše, medtem ko so kvalitete leve možganske polovice predvsem kvalitete naučenega znanja.
DUŠNA RESNICA JE MNOGOKRAT SKRITA OČEM
Ja, velikokrat je treba resnico zaviti v »napol prosojen darilni papir« – da je varna pred kritiko in obsodbami tistih, ki te resnice nočejo ali ne zmorejo sprejeti za svojo.
Opomba: Resnica je definirana kot individualna, medtem ko je modrost univerzalna kvaliteta.
Zakaj je neposredna resnica lahko nevarna?
»Vsakdo dobi, kar je sposoben sprejeti,« pravim in pomagam skozi prizmo dušnih oči razkriti globljo resnico.
Vsi veliki umetniki in izumitelji so imeli (imajo) uravnovešeni levo in desno možgansko polovico.
Dobra povezava razumskega in abstraktnega uma ustvarja to, kar lahko rečemo, da je logično, razumljivo in srčno – dušno predstavljeno in se izkaže kot »izjemen dosežek«.
Ustvarjati z razumom in dušo hkrati naredi izdelek višje umetnosti, najsi bo ta predstavljena v vizualni ali pesniški, arhitekturni, glasbeni ali plesni umetnosti. Ne nazadnje pa tudi kot izum in inovacija. Biti strasten pri kreiranju pomeni, kot da ima avtomobil poln tank, da lahko prevozi dolgo pot.
Časi se spreminjajo in danes je mnogo pesmi brez rim in mnogo abstraktnih likovnih del, ki ne zadostijo logičnemu delu naših možganov. Pri vsem tem me skrbi, ali postajamo »nelogična« družba.
SE DANAŠNJA »MODERNA«UMETNOST ODVRAČA OD BOGA IN ZDRAVE PAMETI?
Novodobna umetnost zame ni prava umetnost. Izgleda, kot da bi družba hotela namerno – in to z nizkim kriterijem spodbujati, da lahko »vsak« postane »veliki umetnik«. Če je lahko vsak umetnik, potem, kdo je dober in pravi umetnik, se sprašujemo, tisti, ki nam je všeč kreativno in logično delo obenem. Očitno je, da so v tej »novi« ali »nori« dobi dopustne mnoge pesmi brez rim, brez ritma, besedila brez pravega in globljega pomena, vizualna umetnost pa pogosto, kot da poneumlja in celo posiljuje gledalca z nesmisli, nelogičnim in občasno tudi nagnusnimi ali vulgarnimi prikazi.
Gospodarstvo
Veliko priznanje – JYSK Slovenija je tudi letos prejel priznanje Top employer 2025
Žal s tem nizkim kriterijem, kaj je in kaj ni vrhunska umetnost, moderna družba povzroča krivice tistim »pravim« in dobrim, resničnim mojstrom umetnine, med katerimi je tudi naš veliki pesnik dr. France Prešern.
Sonetni venec je dokaz, da je slovenski jezik enakovreden velikim, priznanim jezikom.
Zagotovo je Sonetni venec najzahtevnejša pesniška oblika in po tem sodeč je naš slovenski jezik zmožen izjemnega izrazoslovja in spada v sam vrh (po izrazoslovju) svetovnih jezikov, ne glede na to, da ga govori majhno število ljudi.
Govor in izražanje nam povesta veliko o kulturi naroda in ne nazadnje tudi o stopnji zavesti. Beseda »zavest« vsebuje koren besede »vest«, slednja pa je povezava z božanskim vidikom v človeku. Torej se mali človek v kreativnem izražanju poveže z velikim božanskim virom.
VSI SMO KREATORJI MANJŠIH ALI VEČJI STVARI
Kolikšna je naša kreativna moč, tolikšna je naša zavest.
Z drugimi besedami: bolj ko smo kreativni, ustvarjalni, izumiteljski, več boga je v nas …
Boga – kreatorja vsega stvarstva, dojemam ga kot Zavest, ki je vseobsegajoča in povsod prisotna, v vsem živem in neživem stvarstvu in prek zavesti v vsem je ustvaril nebo in zemljo, živalski in rastlinski svet, oceane in kopno … Mi kot mali bogovi pa kreiramo vrt, skuhamo kosilo, ustvarimo bivalno okolje, zgradimo hišo, kupimo stanovanje, (so)ustvarimo otroka …, torej smo mali bogovi. Dokler kreiramo, smo živi. In dokler naše delo živi in se nas po naši zapuščini spominjajo naši zanamci, do tedaj bomo živi. Živimo prek svojih kreativnih del.
To stvarstvo je sestavljeno iz samo petih elementov: zemlja, voda, ogenj, zrak in akaš. Vse, kar nas obdaja, drevesa in rastline, živali in mikroorganizmi, kamnine, rudnine in človek …, skratka vse je iz sestavljeno iz samo petih osnovnih gradnikov. Predstavljajmo si umetnika, ki ima na voljo samo pet barv: črno, belo ter osnovne tri, rumeno, modro in rdečo. Z mešanjem barv dobi pestro paleto vseh barv, kar jih zazna naše oko.
STOPNJA ZAVESTI SE OD ČLOVEKA DO ČLOVEKA ZELO RAZLIKUJE
Višja ko je naša stopnja, bolj se zavedamo resničnega bistva – sebe in bolj prepoznamo skrite namere drugih. Namere drugih so včasih jasne, včasih pa prikrite za naše dobro: pozitivno osveščanje, ali pa slabe: take, ki temeljijo na egu.
Osebni primer
Pred leti sem kar nekaj stvari kupila od prodajalcev od vrat do vrat. Vsak prodajalec ima namero prodati svoj izdelek in zaslužiti. Vendar če je kupčija poštena, sta oba zadovoljna, tako kupec kot prodajalec. Z nekaterimi sem bila zadovoljna in še vedno lahko občudujem ročno izdelane namizne prte, zavese in druge izdelke, mislim, da je bila prodajalka iz Romunije. Nad nekaterimi prodajalci pa sem bila resnično razočarana, saj sem se počutila, kot da so mi prodali »mačka v žaklju«. Danes po mnogih letih vem, da sem razočarana nad svojo odločitvijo in ne nad prodajalcem skoraj neuporabnega sesalca za prah. Zavedel me je in vsiljeval toliko časa, da sem končno podpisala obročni nakup. Sesalec se je čez nekaj dni pokvaril, tega podjetja pa ni bilo več možno priklicati, niti uveljaviti garancije za popravilo. Ves čas poteka predstavitve sem imela slab občutek, vendar ga nisem poslušala, saj sem bila v zadnjih mesecih nosečnosti in je bil prodajalec na vratih kot hitra rešitev.
Na izkušnjah se učimo in ni vsaka predstavitev izdelka ali ponudba storitve slaba, ne moremo je kar vnaprej označiti za slabo.
Če smo na tleh, če smo ranjeni tako čustveno kot fizično ali oboje, nam opeša sposobnost jasnega videnja (jasnoviden talent) ali sposobnost jasnočutne zaznave. Jasno lahko začutimo samo, če smo čisti kanal, ki nas prek zavesti (višji jaz) poveže z univerzalno modrostjo.
STIK Z BOŽANSKIM
Kreativna sila je božanska sila, je zavest, ki nas povezuje z božanskim virom.
Torej je kreativna sila v nas merilo za izražanje količine božanske prisotnosti. Slednja pa nudi osnovo za jasnovidnost in jasnovednost. (Druga kanala božanskega izražanja sta še jasnočutost in jasnoslišnost). Vendar se bom pri vpogledu v akaške zapise duše dr. Franceta Prešerna poglobila v prvi dve: jasnovednost in jasnovidnost. Njegove kvalitete se odražajo skozi njegova dela. V tem primeru bom podrobno predstavila Povodnega moža.
DEJSTVA, KI NAKAZUJEJO NA PREŠERNOVO JASNOVEDNOST IN JASNOVIDNOST
V poeziji Povodi mož Prešeren opisuje dejanski lik »negativnih duš«. Njegova osnovna veščina je prijaznost, prikupnost, olikanost, ki pa je zgolj »svetlobna fasada« (slednja odseva vse dobre, namišljene kvalitete duše), s katerimi pritegne pozornost za vabo, za dosego svojega cilja, z namenom, da ujame žrtev.
Citiram:
»Modrij in zvijač je bila vseh umetna«
»Kar slišala moških okrog je slovet«
Namreč prvi simptom, da imamo opravka z »negativno« dušno naravo, je vzbujanje pozornosti, zapeljevanje in izbor žrtve iz razuma. Izbere na primer koristnega – običajno premožnega morebitnega partnerja.
Tako se je Urška »branila« prešerna, zapisano z malo začetnico, »prešerna se brani in ples«, očitno je to resnico pesniško, modro prikril. Nam pa jasno predstavi, da ni marala za revne, saj v pesmi da slutiti, da je mislil nase, na Prešerna. Ni ji bilo mar, če je povzročala množično trpljenje žena, kar je še eno znamenje negativnih duš. Negativne duše nimajo »nikoli zadosti« … Negativne duše so brez morale, brez empatije, trpljenje, ki ga povzročajo drugim s svojim vedenjem, jih ne gane.
»Mnog’tere ženice oko je na skrivnem solze prelivalo,
al ljubih bilo je njej vedno premalo.«
Prešeren opisuje »karmo«, zakon, ki pravi, da kar seješ, to žanješ:
»Ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos.«
Divjo strast, ki je bolj princip ega kot odraz resnične ljubezni, opazim v besedilu:
»Ne vidi se kdaj da pod noga udar, plesala sta, kot bi ju nosil vihar.«
Negativne duše ustvarijo viharna čustva, v izjemno negativnem pomenu. Viharna čustva so del usode. Usodo pa ustvarjamo tudi v tem življenju delno (delno pa jo prinesemo z usodnimi odločitvami iz prejšnjih inkarnacij – predusoda).
Ko enkrat zabredemo tako daleč, da se zapletemo v mreže negativne duše, nam (skoraj) ni več pomoči. Običajno drugi – opazovalci vidijo, da je z nami nekaj hudo narobe, in nas poskušajo »ustaviti«, vendar v mnogih primerih je za to že prepozno.
To razločno pove v 10. kitici:
»To videti, drugi so vsi ostrmeli,
od čudeža godcem roke so zastale.«
Zgodba ne opisuje čudeža prave ljubezni, temveč strast in ego igre (značilnost negativnih duš), ki nima v tem primeru nič skupnega s pravo ljubeznijo. (Pri pozitivnih dušah ima strast drugačen pomen, bolj spodbujajoč, kot ogenj v pečici, ne kot ogenj v strehi – uničujoč). Prešeren opisuje začudenje in nenavadno vedenje pričujočiš in njihovo opozorilo Urški pred tragedijo, in sicer:
»Prič’jočim po koncu so vstali lasje
oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje!«
Še en primer tipičnega egoizma, ki ga premorejo negativne duše, Prešeren opisuje Urškino prošnjo po premoru, po počitku, vendar Povodni mož – tujec, Turk, presliši to njeno željo in vztraja pri svojem, kar nakazuje na pomanjkanje sočutja in veliko mero egoizma – značilnost negativnih duš. To razberemo v verzu:
»Ah, malo postojva, preljubi plesavec
da jaz se oddahnem, de noga počije.«
Negativne duše vedno zapeljujejo in zavajajo, da dosežejo svoj egoistični namen. Vedno hočejo imeti svojo zadnjo besedo oziroma svoj prav. V pesmi Povodni mož si je Urška izbirala samo slavne – bogate moške. Kakšna je cena za dosego ego namena (ki ne upošteva duše in razuma)? Pogosto (pre)visoka. Tragičen konec je vedno tisti zaključek, na kar nas opozarja v zadnji vrstici:
»Vrtinec so vid’li čolnarji dereč,
al Uršike videl nobeden ni več.«
PRAVA IZBIRA
Karma se ulovi v zanko negativne duše. Vedno si izberemo partnerja, ki nam je blizu po stopnji zavesti. Izbira je lahko intuitivna ali razumska. Tako se negativna duša najde v objemu negativnega partnerja. Vendar ker se naša zavest dviga in lahko v enem življenju prestopimo za eno ali več stopenj zavesti (učimo se na svojih napakah in jih ne ponavljamo), zato lahko napredujemo v višjo stopnjo zavesti, kjer se začnemo zavedati tudi sebe. Po tem preskoku zavesti se mnoge duše začnejo orientirati bolj srčno pri izbiri novega partnerja.
DUŠE IZVORNO Z DRUGIH PLANETOV
Z vstopom v akaške zapise lahko (če smo inicirani in naučeni) razberemo izvorno dušno skupino določenega posameznika, kar velja tudi za neživeče – trenutno neinkarnirane duše za Zemlji. Po tem sistemu, ki ga poučujem v programu Ključ do duše in temelji na knjigi Akaški zapisi: Osnove dušne matrice in akaški zapisi – Mojstrstvo duše, sem prepoznala izvor duše dr. Franceta Prešerna. Njegova izvorna dušna skupina je Sirius.
Duše iz dušne skupine Sirij so svoje prve inkarnacije preživele v zvezdnem sistemu Sirius oziroma Sirij. To so starejše, modre duše, ki se na Zemlji inkarnirajo že zelo dolgo, približno 170 tisoč let. Njihovi izjemni dosežki so znani že iz časov zlate dobe Atlantide, razvitega starega Egipta ter v napredni civilizaciji Majev. Zajemajo pol odstotka svetovnega prebivalstva. Prepoznamo jih po tehničnih in duhovnih veščinah obenem.
So veliki učitelji človeštva. Njihovo glavno sporočilo je: »Prišli smo, da bi vam pomagali najti in vpeljati boljši način za boljši svet.«
Koliko smo pripravljeni dojeti, razumeti in sprejeti od velikih učiteljev našega naroda, kar je dr. France Prešeren zagotovo bil, pa presodimo sami. Menim, da nam je dal veliko modrosti in znanja, in smiselno je, da se učimo po zgledu svojih modrih predhodnikov.
DOBRONAMERNI NASVET
Izognimo se igricam ega negativnih duš, ki jo naš veliki kulturnik opisuje v pesmi Povodni mož. Preberimo to pesem s priklopom na desno možgansko polovico in jo razvozlajmo med vrsticami. Tako se bomo nekaj naučili zase, za življenje, ne za obvezno šolsko učno snov. Poudarka Govor in izražanje nam povesta veliko o kulturi naroda in ne nazadnje o stopnji zavesti. Negativne duše vedno zapeljujejo in zavajajo, da dosežejo svoj egoistični namen.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
