Profimedia

Enega od bolj zanimivih je objavil britanski časnik Times. Po tem scenariju bi formalno meje Ukrajine ostale nedotaknjene, enake kot so zdaj. Toda Rusija bi ohranila gospodarski in vojaški nadzor nad okupiranimi deli, torej regijami Lugansk, Doneck, Zaporožje, Herson in Krim). Nekakšen model Izraela, ki je po šestdnevni vojni leta 1967 v praksi zagospodoval nad Zahodnim bregom. Čeprav palestinska oblast od devetdesetih let prejšnjega stoletja upravlja večino mest in vasi, Izrael ohranja splošen nadzor nad ozemljem, izvaja vojaške patrulje in kontrolne točke, Palestinci pa za potovanje v Gazo ali vzhodni Jeruzalem potrebujejo dovoljenja.

Vztrajajo

Rusi predstavili pogoje za premirje pred srečanjem Trumpa in Putina

Vir blizu ameriškega sveta za nacionalno varnost trdi, da je bila ideja prvič omenjena pred nekaj tedni med pogovori med Stevom Witkoffom, posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in ruskimi uradniki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski noče slišati za izgubo ozemlja, vprašanje pa je, če bi se zadovoljil z nedotaknjenimi mejami zgolj na papirju. Nekateri menijo, da bi se lahko sprijaznil s palestinskim scenarijem, le poimenovati bi ga bilo treba drugače, bolj atraktivno.

Ameriško stališče: priznati »realnost na terenu«

Nekateri ameriški pogajalci menijo, da takšen izid za okupirane dele Ukrajine zgolj odraža realnost stanja na terenu in nepripravljenost drugih držav, da bi se vojaško vključile. Po njihovem mnenju je edino, kar preostane, opredeliti meje ruske okupacije. Ruska vojska zato pred srečanjem na Aljaski med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom poskuša osvojiti čim več ozemlja.

Takšen pogled je v skladu z izjavami Sebastiana Gorke, Trumpovega direktorja za boj proti terorizmu, ki je maja za Politico povedal: »Priznavamo realnost na terenu. Naša prednostna naloga pred vsem drugim – bodisi na Bližnjem vzhodu bodisi v Ukrajini – je ustaviti prelivanje krvi. Vse ostalo pride po tem.«