Že od nekdaj, daleč nazaj v zgodovino človeštva, so razsajale nekatere bolezni, predvsem pa je bilo ogromno poškodb zaradi načina življenja. Naši predniki, ki so živeli še v jamah, so se veliko selili preko goščav, skalnatih površin, prečkali reke, jezera, vse, da bi našli hrano za svoje pleme. Seveda take selitve so bile nevarne tudi zaradi napadov divjih živali in tako je bilo dosti telesnih poškodb. Zato ni bilo čudno, da se je med plemenom vedno našel tudi kdo, ki se je razumel v zdravilne rastline in so se bolniki in poškodovanci obračali k njim za pomoč. Zdravniki takrat niso še obstajali, bili so pač samo posamezniki, ki so se razumeli v zdravilne rastline. Če pa je nekdo kljub takemu zdravljenju umrl, so krivdo pripisali bogu, ki so si ga verjetno izmislili za to priliko.

##IMAGE-3209873##

Čez leta so zdravilnim rastlinam dodajali še razne amulete, napotke, kako naj častijo in darujejo enemu ali drugem bogu in seveda tudi njim. Najvažnejše zdravilo, ki so ga vedno izdelovali po naročilu, pa so bile razne zdravilne trave. No, to so bili prvi farmacevti oziroma to je bil začetek farmacije, lahko bi to prevedli tudi v »zdraviloslovje«, ime pa izvira iz grške besede »farmakon« - zdravilo.

Danes mora biti farmacevt strokovnjak na področju farmacevtske kemije, biologije, tehnologije, toksikologije.

Prvi zametki farmacije so verjetno bili v Mezopotamiji in to pod vplivom religije. Na klinopisne ploščice so vpisovali besedila o zdravljenju in vse o zdravilnih rastlinah, med katere so šteli mirto, timijan, fige, čebulo, ječmen. Imeli pa so tudi drogo, za katero so priznavali kačjo in levjo kožo, ter slonovo meso.

V Egiptu so se opirali na grško zdravilstvo, tako so ohranjeni papirusi, na katerih je napisan opis bolezni in zdravljenje. S tem so se ukvarjali svečeniki in v templjih je bil poseben prostor za pripravo zdravil. Ker so bili prepričani, da je bolezen posledica pokvarjenih telesnih sokov, so na veliko uporabljali odvajala. 1550 let p.n.š. so na papirus napisali najdaljši in najpomembnejši tekst, natančna navodila za izdelavo in uporabo zdravil.

Sčasoma se je zdravilstvo v bolj organizirani obliki razširilo še v druge države kot sta Indija, Kitajska ... in vsaka država je imela tudi svoj način zdravljenja, našli so vedno nove zdravilne rastline. V državah, kjer je bilo mnogoboštvo, so izbrali več bogov, farmacija in medicina sta bili takrat še na začetni stopnji. V Evropi pa je zavladalo monoteistično krščanstvo, imeli so samo enega boga, zato so se obračali na svetnike. Ker sta sv. KOZMA in DAMJAN bila že po poklicu zdravnik in farmacevt, sta bila seveda takoj priprošnjika. Bila sta doma iz Sirije in zaradi verovanja v krščanstvo so ju mučili in na koncu obglavili. Pri nas so jim posvečevali cerkve, znana je v vasi Krka v občini Ivančna Gorica, omenjena že leta 1135, v Pomurski vasi Kuzma in še bi jih lahko naštevala.

Na Slovenskem so stari Slovani preganjali bolezen z zagovori in amuleti in osebe, ki so se ukvarjale z zdravljenjem, so bile Korenitici in Zeljščiki. Že v 15. stol. so bili v Stični infirmarins, ki so obiskovali in zdravili na gradovih, mestih, trgih. V tem stoletju so začeli uporabljati tudi lekarniške knjige in knjige z recepti znanih receptorjev za izdelavo zdravil.

Prve lekarne so se v Sloveniji pojavile v Kopru leta 1411, nato v Ljubljani, Mariboru in Celju.

Lekarnarji morajo zapriseči, da bodo pravilno izdelovali zdravila za zdravje in ne za smrt.

Vsa ta leta se je farmacija zelo razvila, seveda ni pa ostala samo pri zeliščih, čeprav jih uporabljajo tudi danes. Velik razvoj se je zgodil pri stvareh, ki se jih uporablja pri proizvodnji, tudi pri operacijah in kot pomoč pri uživanju raznih zdravil, ki so danes v raznih oblikah. Najbolj pomembno pa je, da vse, kar se dela in izdeluje, je v dobro vseh ljudi, zato so se farmacije v glavnem združile, da olajšajo proizvodnjo. Praznik, to je svetovni dan farmacije, ki ga praznujemo 25. septembra, ima nalogo, da ljudi seznani z vsem, kar delajo, in da jim zagotovi, da je vse za njihovo korist, za njihovo zdravje.