Če vas koža srbi in se pojavljajo trde bunčice, je vzrok lahko prurigo
Prurigo nodularis je kronična kožna bolezen, ki povzroča močno srbenje in vozliče na koži. Pogostejša je pri odraslih ženskah srednjih in starejših let.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prurigo nodularis oziroma nodularni prurigo je kronična vnetna kožna bolezen, za katero so značilni močno srbeči in čvrsti vozliči na koži. Najpogosteje se pojavlja pri odraslih v srednjih in starejših letih, nekoliko pogosteje pa prizadene ženske. Ker lahko intenzivno srbenje in praskanje ustvarita začarani krog ter stanje kože še poslabšata, je pomembno prepoznati značilne simptome in poiskati ustrezno zdravljenje.
Kaj je prurigo nodularis?
Prurigo nodularis, imenovan tudi nodularni prurigo, je kronična vnetna kožna bolezen, pri kateri se na koži pojavijo čvrsti vozliči, ki lahko zelo močno srbijo in so v nekaterih primerih tudi boleči.
Prav srbenje je eden največjih problemov bolezni. Zaradi močnega srbeža se bolniki praskajo, s tem kožo dodatno dražijo, posledično pa se srbenje in vnetje še stopnjujeta. Tako nastane začarani krog srbenja in praskanja, ki ga je brez ustreznega zdravljenja težko prekiniti.
Po daljšem obdobju praskanja se lahko na koži pojavijo značilni trdi vozliči. Ti niso gnojni, bolezen pa lahko traja več mesecev ali celo let.
Prvi simptomi pruriga, na katere bodite pozorni
Najpogostejši in običajno tudi prvi simptom pruriga je izrazito srbenje kože. Nekateri bolniki ob tem občutijo tudi pekoč ali žgoč občutek. Srbenje je lahko stalno, lahko pa se pojavlja v krajših obdobjih. Pri nekaterih je omejeno le na posamezne dele telesa, pri drugih se pojavlja na večjih površinah kože.
Zaradi praskanja in drgnjenja sčasoma nastanejo značilni vozliči. Najpogosteje se pojavijo na delih telesa, ki jih človek z rokami zlahka doseže, predvsem na rokah, nogah, trebuhu ter zgornjem in spodnjem delu hrbta. Vozliči so lahko veliki le nekaj milimetrov, pri nekaterih bolnikih pa dosežejo tudi približno tri centimetre. Njihova barva se razlikuje glede na polt in stanje kože. Lahko so rdečkasti, rjavi, črni ali podobne barve kot okoliška koža.
Zakaj nastane prurigo?
Natančen vzrok za razvoj prurigo nodularis še ni povsem pojasnjen. Strokovnjaki domnevajo, da imajo pomembno vlogo spremembe v imunskem sistemu in živcih v koži, zaradi katerih se občutek srbenja okrepi. Bolezen se najpogosteje pojavlja pri odraslih srednjih in starejših let. Pogostejša je pri starejših od 50 let, predvsem med 51. in 65. letom, nekoliko pogosteje pa se pojavlja pri ženskah.
Tveganje je lahko večje tudi pri ljudeh, ki imajo ekcem, luskavico ali druge težave, zaradi katerih pogosto praskajo kožo. Prurigo nodularis je lahko povezan tudi z nekaterimi kroničnimi boleznimi, med drugim z boleznimi ledvic, jeter in ščitnice ter nekaterimi okužbami in drugimi zdravstvenimi stanji.
Večje tveganje so opazili tudi pri temnopoltih, zlasti pri osebah z atopijskim dermatitisom.
Kako zdravniki diagnosticirajo prurigo?
Dermatolog lahko bolezen pogosto prepozna že na podlagi videza kožnih sprememb in njihove razporeditve po telesu. Pomemben podatek je tudi dolgotrajno in izrazito srbenje.
Če diagnoza ni povsem jasna ali ima bolnik več različnih kožnih težav, se lahko zdravnik odloči za biopsijo kože. V določenih primerih lahko naroči tudi krvne preiskave, predvsem kadar želi izključiti druga zdravstvena stanja, ki bi lahko bila povezana s srbenjem.
Kako poteka zdravljenje prurigo nodularis?
Zdravljenje je usmerjeno predvsem v zmanjšanje srbenja in vnetja ter prekinitev začaranega kroga praskanja. Izbira terapije je odvisna od resnosti bolezni, obsega kožnih sprememb in drugih zdravstvenih dejavnikov.
Uporabljajo se lahko kortikosteroidne kreme in mazila ter v določenih primerih sistemska zdravila. Pri nekaterih bolnikih pridejo v poštev antihistaminiki, pri težjih oblikah bolezni pa tudi zdravila, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema. Ena od možnosti zdravljenja je tudi dupilumab, biološko zdravilo, ki se uporablja v obliki podkožnih injekcij in lahko pri ustrezno izbranih bolnikih zmanjša srbenje ter število kožnih sprememb.
Dermatolog lahko priporoči tudi fototerapijo, pri kateri se uporablja ultravijolična svetloba. Pri določenih spremembah se lahko uporablja krioterapija, vendar ta zaradi možnosti nastanka svetlejših madežev in brazgotin ni primerna za vse bolnike. Nekatere raziskave preučujejo tudi dopolnilne pristope, med njimi akupunkturo, vendar ti ne morejo nadomestiti zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik.
Kaj lahko pri prurigu naredite sami?
Ker natančnega vzroka bolezni ne poznamo, tudi ni zanesljivega načina, s katerim bi njen nastanek lahko preprečili. Pomembno pa je čim bolj omejiti praskanje in dodatno draženje kože. Kožo umivajte z nežnimi izdelki in jo redno negujte z vlažilnimi izdelki. Pozorni bodite tudi na dejavnike, ki pri vas povečujejo srbenje. Mednje lahko sodijo vročina, vlaga, znojenje in pri nekaterih ljudeh tudi stres.
- Nohte imejte kratke, saj lahko tako zmanjšate poškodbe kože ob praskanju. Če se med spanjem nezavedno praskate, lahko pomagajo tudi mehke rokavice.
Kako dolgo lahko traja prurigo?
Prurigo nodularis je kronična bolezen, zato lahko težave trajajo več mesecev ali celo let. Pri nekaterih ljudeh se stanje sčasoma umiri, pri drugih pa se simptomi ponavljajo.
Dolgotrajno in intenzivno praskanje lahko povzroči dodatne poškodbe kože, brazgotine ter spremembe pigmentacije. Če se poškodovana koža okuži, lahko postane izrazito rdeča in otekla, pojavi pa se lahko tudi gnoj. Če vas koža dalj časa močno srbi ali opazite trdovratne srbeče vozliče, je zato smiseln pregled pri zdravniku oziroma dermatologu. Podobne spremembe imajo namreč lahko različne vzroke, zato diagnoze ni mogoče postaviti zgolj na podlagi videza kože.
