Epidemija in z njo povezani ukrepi so nas iz danes na jutri dobesedno pahnili za ekrane. Tako (mnoge) starše, kakor tudi naše otroke. Prav tiste otroke, ki bi še kako morali večino svojega časa preživeti v gibanju, s svojimi vrstniki in ob odkrivanju novih dogodivščin. In prav v tej situaciji se mnogi straši srečujejo z vprašanjem, kako otrokom omejiti uporabo ekranov, postaviti meje, jih motivirati za druge dejavnosti. Prav s tem namenom smo v Zavodu za podjetništvo, turizem in mladino, v okviru Večgeneracijskega centra Posavje organizirali predavanje z naslovom Sam doma in e-pravila, v izvedbi ga. Špele Reš, psihologinje, ki že dolga leta deluje kot svetovalka v organizaciji Logout.

Predavateljica nas je za uvod najprej predramila z vprašanjem, kakšen pa je naš odnos do uporabe spleta; ga morda tudi mi uporabljamo za preganjanje dolgčasa, se tudi mi pogosto poslužujemo uporabe video iger, ali znamo preživeti dopust brez elektronskih naprav, ali so prisotne tudi pri kosilu in nenazadnje, ali sploh znamo preživeti kakšen dan brez njih? Z vsem tem našim vedenjem dajemo zgled tudi svojim otrokom.

In če se čelni reženj, ki je odgovoren za samokontrolo, razvija vse do 25. leta, potem je razumljivo, da otrok potrebuje meje, s katerimi mu pomagamo razviti zdravo mejo uporabe ekranov. Otroci se hitro znajdejo v prekomerni uporabi ekranov, ko zaradi preganjanja dolgčasa in želje po vzpostavljanju virtualnih stikov vse pogosteje posežejo po e-napravah. Težja je situacija, ko se otrok že znajde v fazi zasvojenosti, ko z uporabo ekranov pomirja neke stiske in težka občutja ter se naenkrat znajde v začaranem krogu.

Zato so potrebne meje. Osnovnošolci naj bi za zabavo uporabljali mobilni telefon 1 do 2 uri dnevno. Pri mlajših otrocih pravila jasno postavimo, pri starejših je več dogovarjanj. A kljub vsemu telefon čez noč  naj ne bi bil v otrokovi sobi, pri šolanju na daljavo naj bo odmaknjen od delovnega okolja otroka, otroku onemogočimo dostope do določenih vsebin in tudi spremljamo njihovo primernost. Dogovorimo se za en dan v tednu, ko imamo npr. cela družina e-post. Še vedno pa je potrebnega veliko pogovora o tem, kaj je ok, kaj nikoli ne pošiljamo, objavljamo. Pogovor pa je pomemben tudi zato, da otroci vedno, da če se jim na spletu zgodi kaj neprijetnega, da se lahko vedno zatečejo po pomoč k nam.

Preberite še ...

Zdravje

Posledice dolgih čakalnih dob so zaskrbljujoče

V družbi in v času neskončne količine mamljivih spletnih vsebin je torej skrb za zmerno uporabo elektronskih medijev še kako potrebna. Tudi v času, ko se jim zaradi trenutne situacije ne moremo izogniti. In prav nič ni narobe, če nam je kdaj »dolg čas« in ne delamo nič. Tudi v tem stanju smo lahko kreativni …

Hvala Logout za odlično predavanje.

Projekt VGC Posavje sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.