Shutterstock

Zdravilnost kopriv je dobro znana predvsem našim starim staršem, ki so koprive marljivo nabirali vse leto. S koprivovim čajem so hitro pregnali prehlad ali angino, pomladno utrujenost in nadležne afte. Pogosto so koprive uporabljali v prehrani, saj so z njimi nadomestili špinačo.

Najboljše so spomladi

Po mnenju zeliščarjev so koprive najboljše za nabiranje prav v spomladanskih dneh. Takrat jih začnemo srečevati ob gozdnih mejah, rekah, njivah, sadovnjakih ... Nabiramo veliko in malo koprivo. Prva ima bolj podolgovate liste, listi male koprive pa so bolj okrogli.

Poznamo še mrtvo koprivo, ki s pravo koprivo nima nič skupnega, le podobne liste. Koprive nabiramo v velikih količinah. Liste lahko sušimo, kuhamo, pripravljamo kot solate, polivke, čaje, tinkture ter gnojilo in škropivo za vrtne rastline.

Profimedia

Koprive v zdravilstvu

Koprive se pogosto uporabljajo v zdravilstvu, saj na naše telo zelo koristno vplivajo. Uporabljamo jih za nego las – nepogrešljive so pri odpravljanju prhljaja in redkih ter oslabelih laseh. V ta namen si skuhamo čaj, ga ohladimo do mlačnega in izpiramo lasišče.

Poparek iz kopriv je odličen tonik za obraz. Pomaga tudi pri zoženih žilah in krčnih žilah na različnih delih telesa, ki kažejo na motnje krvnega obtoka.

Preberite tudi:

• V takšni obliki regrat pomaga pri hujšanju
• Kako močno predelana živila vplivajo na vaše zdravje?
• Očisti telo, pozdravi prehlad in spravi prebavo v pogon

Koprivna kopel pomaga pri spiranju hemoroidov. Liste lahko uporabimo tudi za spodbujanje telesne presnove, zdravljenje protina, pri revmatskih obolenjih in žolčnih ter jetrnih težavah. Posušeni listi so pogosta sestavina čajev pri spomladanskih ali jesenskih čistilnih kurah. Čaj pospešuje izločanje seča in je uporaben tudi pri težavah s prostato.

Profimedia

V prehrani

Koprivo naj bi v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali celo v vrtnino. Od tam so jo prevzeli Grki in Rimljani, saj sta o njeni koristnosti pisala tudi Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij pa je zapisal, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo vse leto.

V prehrani uporabljamo čim mlajše koprive oziroma samo vršičke. Za solate vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha ter povaljamo med dlanema. Takšna je primerna za romanje v usta ali solato in ne peče.

V prehrani uporabljamo čim mlajše koprive oziroma samo vršičke.

Največ koristnih snovi bomo zaužili, če bomo uživali presno koprivo, pripravljeno v solatah in namazih ali hladnih polivkah. Lahko jo dodamo v zmešančke, kjer bo njena zdravilna moč prišla še posebej do izraza.

Če koprivo kuhamo, vode ne odlijemo, saj je polna koristnih rudninskih snovi. Dovolj bo, če jo zgolj podušimo, da nekoliko upade, podobno kot pri blitvi ali špinači. Pomešamo jo s kuhanim krompirjem ali drugo zelenjavo, uporabimo pri pripravi enolončnic, s koprivami napolnimo zvitke, jih pomešamo v rižote ali skupaj s pinjolami, podobno kot baziliko, uporabimo za pripravo pesta. Izjemno okusne so tudi samo blanširane, pomešane z nekaj sesekljanega čemaža, ki je še ena od koristnih spomladanskih rastlin, in prelite z oljem.