Niko Časar

Niko Časar

Kljub vse bolj množičnemu testiranju še vedno velja, da mora delodajalec ob rizičnem stiku zaposlene poslati v desetdnevno karanteno.

Minilo je eno leto od prve potrjene okužbe z novim koronavirusom pri nas. Kaj smo se v tem času naučili? Sodeč po statistiki okuženih in umrlih, bolj malo. Ukrepi za omejevanje širjenja okužb so tako rekoč nespremenjeni od prvega dne epidemije; torej karantena, zaščitne maske, socialna distanca, razkuževanje rok in tako naprej. Vendar se ti ukrepi marca 2021 še manj upoštevajo, odgovorni pa ostajajo nemi kljub številnim opozorilom strokovnjakov o potrebi po prezračevanju prostorov ali pa denimo o dejstvu, da Slovenija pri ureditvi dela od doma krepko zaostaja za nekaterimi drugimi članicami EU.

Alternativni ukrepi

Tudi v slednjem namreč lahko iščemo vzroke, zakaj je drugi val epidemije pri nas vztrajal tako dolgo; kot je v telefonskem pogovoru za Svet24 pojasnil Luka Renko, ustanovitelj Sledilnika Covid-19, to lahko jasno razberemo iz Googlovih podatkov o mobilnosti: delež teh, ki delajo od doma, je bistveno manjši kot v času prvega vala. Renko opozarja, da se odgovorni vse preveč ukvarjajo s tem, kako se ljudje obnašajo zunaj, kot pa notri, kjer je možnost okužbe bistveno večja. Seveda razume, da je veliko delovnih procesov takšnih, da alternativ ne dopuščajo, a opozarja, da bi že javna uprava lahko veliko storila s tem, ko bi čim več delavcem zapovedala delo od doma.

Lažen občutek varnosti

Okužbe na delovnem mestu so ene najpogostejših okužb in brez rednega testiranja lahko ostanejo dolgo neopažene. A kot ugotavlja vse več zaposlenih, se delodajalci, pričakovano, izogibajo ukrepu karantene, čeprav je kateri od zaposlenih pozitiven. Razlogi so seveda ekonomske narave, saj še posebno v manjših kolektivih preprosto ni zaposlenih, ki bi lahko nadomestili odsotne. A pravila so od začetka epidemije enaka, kar so nam potrdili tudi na vladni telefonski liniji za informacije o koronavirusu: vsak, ki je imel rizični stik, mora v karanteno. Teh epidemioloških karanten ni mogoče prekiniti niti s hitrimi niti s PCR-testi in trajajo deset dni. Morebiten negativni izvid na rednem, vsakotedenskem hitrem antigenskem testu lahko pomeni, da posameznik ostane na delovnem mestu zgolj v primeru, da ni delal v istem prostoru z okuženim oziroma so bila v vsakem trenutku upoštevana navodila o nošenju mask in ustrezni distanci. In če delodajalec ne želi predpisati karantene? Na vladni telefonski številki v tem primeru posameznike pozivajo, naj se obrnejo na osebnega zdravnika, saj lahko predpiše karanteno za osebe, ki so bile v rizičnem stiku.