Pixabay

"Mnogi se ne zavedajo, kako si lahko škodujejo. Težko razumejo, da jim starši ne želijo nič slabega. Preveč je takih, ki redno uporabljajo vejpe, ki so lahko dostopni in se jim sploh ne zdijo nevarni. Enako velja za fuge. Zasvojenosti z ekrani je ogromno, posledično imajo težave s pomanjkanjem pozornosti," ugotavljata medicinski sestri Erika Kolednik in Blažka Garmut, ki v sklopu programa Vzgoja za zdravje otrok in mladostnikov obiskujeta osnovne in srednje šole ter vrtce v Spodnjem Podravju. In zelo pomembna ugotovitev: čeprav živimo v svetu, v katerem je ogromno informacij o vsem možnem, se pri otrocih in najstnikih kaže očitno pomanjkanje znanja o osnovnih rečeh.

V sklopu Centra za krepitev zdravja Ptuj deluje program Vzgoja za zdravje otrok in mladostnikov. Izvajalci ugotavljajo, da imajo otroci in mladostniki na nekaterih področjih bistveno premalo informacij že o osnovnih stvareh, kot so higiena, zdrava prehrana, pasti zasvojenosti ... "Precej je majhnih otrok, ki ne vedo niti, kaj je ustrezna osebna higiena, kako se umivati, nimajo dovolj informacij o zdravi prehrani, o tem, koliko sladkarij lahko zaužijejo, koliko tekočine potrebuje njihovo telo ipd.," pravi Erika Kolednik.

D.K.

Sodelujejo s 25 šolami, v vsakem razredu sta po dve šolski uri predavanja in pogovora. Teme so odvisne od izbire posameznega izobraževalnega zavoda. Nacionalni inštitut za javno zdravje jih predpiše za posamezne razrede, izbiro pa šole opravijo glede na interese in potrebe učencev. Sodelujejo tudi z vrtci, seveda so teme prilagojene njihovi starosti.

O nekaterih stvareh se ne želijo pogovarjati s starši

Z mlajšimi se pogovarjajo o zdravih navadah, osebni higieni, zdravem načinu življenja, preprečevanju poškodb in prvi pomoči, v petem razredu začnejo z nekoliko težjimi temami. Lotevajo se zasvojenosti, tako kemičnih kot nekemičnih.

V šestem razredu se osredotočijo na izzive odraščanja, začetek pubertete. "Telo otroka se spremeni v telo najstnika, poveča se tudi znojenje. Skladno s tem jih spodbujamo tudi k spremembam načina osebne higiene. Manjka jim znanje na tem področju. Razdelimo jim tudi pripomočke, kot so vložki in podobno," o delu v drugi triadi pravi Kolednikova. V sedmem razredu govorijo o samopodobi in stresu, v osmem se učijo temeljne postopke oživljanja z uporabo defibrilatorja.

Spolnost jih zanima. Kaj pa vedo o njej?

V zadnjem razredu pa se osredotočijo na vzgojo za zdravo spolnost. "To se je izkazalo za dobro idejo, ker so to stvari, o katerih se ne pogovarjajo radi s starši. Lažje jim je o tem govoriti s tretjo osebo. V takih letih so, da jih to zelo zanima. Postavljajo tudi vprašanja, tako da jih usmerimo na zanesljive vire informacij. Internet ponuja tudi ogromno neustreznih podatkov o tem," ugotavljajo v Centru za krepitev zdravja Ptuj. Imajo pa mladi tudi na tem področju veliko napačnih informacij. Mnogi na primer mislijo, da jih kontracepcijske tabletke ščitijo pred spolno prenosljivimi bolezni. Kot še ugotavljata naši sogovornici, pa je k sreči zelo malo dejansko spolno aktivnih najstnikov v osnovnih šolah.

Tudi kar se tiče samopodobe najstnikov, gre za izjemno pomembno temo, za katero pa obe medicinski sestri, ki delata z njimi v Spodnjem Podravju, ugotavljata, da je za mlade precej težka: "Tisti, ki res doživljajo slabo samopodobo, se niti ne upajo izpostaviti pred razredom. V šolah so praviloma seznanjeni s težavami posameznikov, na to nas tudi opozorijo. Večinoma so to učenci, ki jih že vodijo oz. obravnavajo strokovnjaki."

Pixabay

Zasvojenost in pomanjkanje fokusa

"Učitelji izpostavljajo podobne težave, kot jih pri mladostnikih ugotavljamo zdravstveni delavci. Mnogo je takih, ki imajo težave z zasvojenostjo, bodisi od ekranov bodisi od fug, nikotina ... Posledično imajo probleme z osredotočenostjo, fokusom. Veliko mladih prekomerno uživa energijske napitke. Že v šestem razredu jih mnogi pijejo. Kar se tiče alkohola, nam tega, da so poskusili, ne priznajo, čeprav zaznamo, da so bili v osmem, devetem razredu nekateri že alkoholizirani," ugotavlja Garmutova.

Ogromno informacij, o osnovnih rečeh pa ne vedo ničesar

Kljub temu ali pa morda prav zato, ker živimo v času poplave informacij, je pomembne in relevantne otrokom in mladostnikom precej težko izločiti. Kot ugotavljata sogovornici, najbolj zaupajo "stricu googlu" in pametni umetni inteligenci, kjer pa pogosto ne dobijo strokovnih in relevantnih odgovorov. Jim pa verjamejo: "Skušamo jih spodbujati, da se pogovorijo s starši, z nami, pokažemo jim preverjene spletne stvari, TOM telefone. Virov informacij je ogromno, a jih mnogi ne poznajo."

Duševne stiske povečujejo frustracije in agresijo

Osnovne šole vse več pozornosti namenjajo duševnemu zdravju otrok. Po epidemiji koronavirusa so se namreč duševne stiske med učenci še poglobile. Dolgotrajno izobraževanje na daljavo je pri mnogih povzročilo občutek izolacije, povečalo odvisnost od digitalnih naprav in omejilo socialne interakcije. Posledično so se v šolskem okolju pojavile težave s socializacijo, porast spletnega nasilja in zmanjšana sposobnost učencev za reševanje konfliktov v živo. "Če otrok ni psihično dobro, se sooča z nizko motivacijo, težavami s koncentracijo, slabšimi kognitivnimi sposobnostmi in posledično tudi z nižjim učnim uspehom. Poleg tega duševne stiske povečujejo konflikte, frustracije, agresivnost, nasilnost ter socialno izključenost – bodisi v vlogi žrtve bodisi kot povzročitelja," je povedala Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič.

E.K.

Največ je besednega in spletnega nasilja

Rezultati ankete, ki jo šola izvaja ob koncu šolskega leta, kažejo, da je veliko stisk povezanih s spletnim nasiljem, ki se dogaja popoldne in se nato prenese v šolsko okolje. O fizičnem nasilju ni poročal nobeden izmed učencev, bolj izrazito je verbalno, kot so razna žaljenja in zmerjanja. Pomemben dejavnik, ki vpliva na otrokovo duševno zdravje, so tudi odnosi v družini, kot na primer razveze staršev. "Njihov vpliv je različen – pri nekaterih otrocih močneje izražen, pri drugih manj, odvisno od tega, kako starša vodita proces ločitve. Če so v družini konflikti, lahko to pri otrocih povzroči zmedenost, še posebej pri mlajših," je poudarila Ocvirkova.

Na šoli so še posebej pozorni na učence, ki se zaradi stisk umikajo vase, so tihi, zaprti in se držijo zase. Strokovni delavci so tisti, ki tovrstne spremembe najhitreje opazijo in lahko ustrezno ukrepajo. Da bi te težave omejili, na OŠ Olge Meglič organizirajo delavnice, predavanja in druge oblike pomoči, s katerimi poskušajo otrokom približati pomen duševnega zdravja ter jih opremiti s potrebnimi orodji za prepoznavanje in obvladovanje svojih čustev ter razumevanje čustev drugih.

EK