Karpalni kanal: Kako s fizioterapijo rešiti zapestje pred operacijo?
Sprva le občasni mravljinci v prstih in nočno prebujanje? Sindrom karpalnega kanala zlahka spregledamo. Fizioterapevtka pojasnjuje, kako ga umiriti brez operacije.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mravljinci v prstih, občutek težkih rok, prebujanje sredi noči zaradi bolečine v zapestju – sindrom karpalnega kanala se pogosto začne tako neopazno, da ga marsikdo dolgo ne jemlje resno. »Sindrom karpalnega kanala je ena najpogostejših težav, s katerimi se srečujemo pri fizioterapiji rok,« pojasnjuje fizioterapevtka Liza Rženičnik.
Nastane, kadar se živec v ozkem prehodu na notranji strani zapestja (karpalnem kanalu) začne dražiti ali utesnjevati. Ker so prvi simptomi blagi in nespecifični, jih je zlahka spregledati. A velja preprosto pravilo: prej, ko ukrepamo, lažje jih obravnavamo.
Ko mravljinci postanejo vsakdanji problem
Težave se običajno prikradejo neopazno. Pacienti sprva občutijo občasne mravljince v prstih, težo v rokah ali pa se ponoči prebujajo zaradi bolečin v zapestju. Mnogi simptome na začetku ignorirajo ali pa si pomagajo z nošenjem opornice. Čeprav opornica lahko kratkoročno umiri nočne simptome in zmanjša pritisk na živec, pa žal ne odpravi samega izvora težave.
Podobno je bilo pri 38-letni Kaji, ki je zaradi dela za računalnikom velik del dneva preživela v enakem položaju. Sprva je mravljince opažala le ponoči, sčasoma pa jo je roka začela motiti tudi med delom in vožnjo avtomobila. Ko so se simptomi stopnjevali, je ponoči začela nositi opornico, a težave so se kljub temu vračale.
Opornica pogosto ni dovolj
»Opornica lahko pomaga zmanjšati pritisk na živec in umiri nočne simptome, vendar običajno ne odpravi vzroka težave,« opozarja Rženičnik. Pri karpalnem kanalu namreč pogosto ne gre le za zapestje. Ob pregledu Kajinega zapestja, so opazili izrazito napetost mišic podlakti in neprilagojen položaj pri delu za računalnikom. Takšne kombinacije v praksi niso redke: poleg utesnitve živca so pogosto prisotne tudi preobremenitve mišic in dolgotrajne enostranske obremenitve, ki draženje živca še povečujejo.
Zakaj fizioterapija ne zdravi le mesta bolečine?
»Cilj fizioterapije je zmanjšati draženje medianega živca, izboljšati gibljivost tkiv in zmanjšati obremenitve, ki so do težave sploh pripeljale,« pojasnjuje fizioterapevtka. Pri obravnavi torej ne gre le za mesto bolečine, ampak za funkcijo celotne roke.
Terapija vključuje manualne tehnike, sproščanje mehkih tkiv, mobilizacijo zapestja in posebne vaje za živčne strukture, pomemben del pa so tudi vaje za gibljivost ter postopna krepitev mišic roke in podlakti.
Za umirjanje bolečine fizioterapevti pogosto vključijo magnetoterapijo, ki deluje protibolečinsko, in tecar terapijo, s katero dosežejo globinsko segrevanje tkiva ter protivnetni in protibolečinski učinek.
Ko ni kriva le roka, ampak tudi delovno mesto
Težave so pogosto povezane z dolgotrajnim delom za računalnikom ali ponavljajočimi se gibi rok. Velikokrat gre za kombinacijo napačne višine mize, miške predaleč v iztegu in tipkovnice pod neugodnim kotom.
Že manjše prilagoditve: drugačna postavitev zaslona, podloga pod zapestje, krajši odmori, lahko občutno zmanjšajo obremenitev.
Kdaj je potrebna operacija
Kadar pride do večje utesnitve živca ali dolgotrajnih težav, fizioterapija včasih ni več dovolj in je potrebna operacija. Tudi po posegu je rehabilitacija pomembna, saj pomaga izboljšati gibljivost, zmanjšati bolečino in postopno povrniti moč roke.
Pri Kaji operacija na koncu ni bila potrebna, saj so težavo ujeli dovolj zgodaj. V praksi pa marsikdo pride na terapijo šele, ko že izgublja moč prijema ali ima stalno otrplost prstov.
Sporočilo stroke je zato preprosto: »Prej, kot pričnemo z ustrezno obravnavo, večja je možnost, da zmanjšamo simptome in preprečimo napredovanje težav,« še poudarja fizioterapevtka.
