Smodej bi prišel na sodišče, če bi mu krili stroške. Je do tega upravičen?
Smodejeva navedba, da bi se naroka udeležil ob kritju stroškov poti iz Francije, odpira vprašanje: kdo lahko zahteva povračilo stroškov in kdaj jih krije država?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Skoraj štiri leta po izbruhu afere Fotopub in leto dni po vložitvi obtožnice se je pred časom začel sodni postopek proti Dušanu Josipu Smodeju. Ta se predobravnavnega naroka ni udeležil, sodnica pa je prebrala njegovo pismo, v katerem je pojasnil, da se zaradi dela trenutno nahaja v Franciji.
V pismu je navedel, da se je pripravljen naroka udeležiti na kakršen koli način – po telefonu, prek videokonference ali drugih komunikacijskih sredstev. Kot eno od možnosti za svojo prisotnost na sodišču pa je omenil tudi kritje stroškov poti v Slovenijo.
Dodal je, da je zaradi pogodbenih obveznosti vezan na delovno mesto v Franciji in da bi moral v primeru predčasnega odhoda sam kriti določene stroške. V prilogi je sodišču posredoval pogodbo, iz katere je po navedbah sodnice izhajalo, da bo delo opravljal med 25. majem in 12. junijem. Narok je bil nato preložen na 3. julij.
Prav navedba o kritju stroškov prihoda na sodišče je sprožila precej odzivov in odprla vprašanje: kdo sploh plača pot na sodišče? Ali je do povračila upravičen tudi obdolženec? In ali lahko od sodišča zahteva, da mu stroške izplača vnaprej?
Stroški poti so lahko del kazenskega postopka
Na ljubljanskem okrožnem sodišču pojasnjujejo, da zakon med stroške kazenskega postopka uvršča tudi vozne stroške obdolženca.
Po določbah zakona o kazenskem postopku (ZKP) in pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku se lahko obdolžencu priznajo dejanski stroški javnega prevoza, med drugim stroški avtobusa, vlaka ali ladijskega prevoza. Če uporaba javnega prevoza ni mogoča ali ni primerna, pa se lahko pod določenimi pogoji prizna tudi kilometrina za uporabo osebnega vozila. Iz pojasnil sodišča izhaja, da zakon ureja povračilo stroškov, ne pa njihovega predhodnega financiranja.
"ZKP in Pravilnik urejata povračilo nastalih in priglašenih stroškov ter ne vsebujeta določb o splošni pravici obdolženca do vnaprejšnje akontacije oziroma predhodnega financiranja potnih stroškov," so pojasnili na ljubljanskem okrožnem sodišču.
Kako se stroški obračunajo?
Pravilnik določa, da se priznajo dejanski stroški javnega prevoza po najkrajši in ekonomsko najprimernejši poti. Če se nekdo na sodišče pripelje z vlakom ali avtobusom, lahko zahteva povračilo stroškov vozovnice. Pri uporabi osebnega avtomobila pa mora obstajati upravičen razlog, denimo "neustrezen ali neobstoječ javni prevoz". Sistem je torej zasnovan tako, da se povrnejo dejansko nastali stroški, ne pa ocenjeni ali predvideni izdatki.
Kdo vse je upravičen do povračila?
Do povračila so upravičene tudi priče, izvedenci, tolmači in druge osebe, ki sodelujejo v postopku. Priče lahko denimo zahtevajo povračilo potnih stroškov, v določenih primerih tudi stroškov prehrane, prenočišča ter nadomestilo izgubljenega zaslužka zaradi prihoda na sodišče. Izvedencem in tolmačem pa poleg stroškov pripada tudi nagrada za opravljeno delo. Tudi zanje velja, da morajo stroške ustrezno priglasiti in jih dokazati.
Kdo stroške nosi na koncu?
Odgovor na vprašanje, kdo bo stroške postopka dejansko nosil, je pogosto odvisen od končnega razpleta postopka.
Če je obdolženec spoznan za krivega, mu sodišče praviloma naloži plačilo stroškov kazenskega postopka. Če je oproščen, če je obtožba zavrnjena ali če se postopek ustavi, pa potrebni izdatki obdolženca bremenijo državni proračun.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
