65 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 16 ali več let, je svoje splošno zdravstveno stanje v letu 2017 ocenilo kot zelo dobro ali dobro. Delež takih oseb pa je bil najnižji prav v pomurski statitstični regiji (56 odstotkov), najvišji pa v osrednjeslovenski regiji (70 odstotkov). Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem pomembno vpliva tudi zdravstveno stanje oseb. Tako so tisti Slovenci in Slovenke, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro, zadovoljstvo z življenjem ocenili z oceno 8,2 od 10. Povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem v letu 2017 je znašala 7,2. Prebivalci pomurske regije so zadovoljstvo z življenjem ocenili z oceno 6,9, nižje je le v koroški in posavski regiji. Najvišjo oceno, 7,4, so v letu 2017 imeli prebivalci gorenjske, osrednjeslovenske in jugovzhodne Slovenije.

Ali eno jabolko na dan res odžene zdravnika stran?

67 odstotkov oseb, ki menijo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, je v tistem obdobju vsaj enkrat dnevno jedlo sadje, 73 odstotkov pa tudi zelenjavo. Med tistimi, ki so zdravje ocenili kot zelo slabo, je bilo 64 odstotkov takih, ki so sadje zaužili vsaj enkrat na dan, ter 62 takih, ki so dnevno jedli tudi zelenjavo. Slovenija je bila leta 2017 po deležu prebivalcev, ki so vsaj enkrat na dan pojedli sadje na 7. mestu, po deležu tistih, ki so vsaj enkrat na dan zaužili zelenjavo pa na 9. mestu.

Sašo Bizjak

Podatki ankete iz leta 2017 so tudi pokazali, da je pokritost zdravstvenih storitev iz obveznega in dopolnilnih zavarovanj dobra. Za 86 odstotkov prebivalcev, starejših od 16 let, zdravstvene storitve niso predstavljale finančnega bremena. Drugače je bilo pri zobozdravstvenih storitvah. Te so večje finančno breme predstavljale za 48 odstotkov prebivalcev, plačila oziroma doplačila zdravil pa za 52 odstotkov Slovencev in Slovenk.