Arhiv NTRC

V osrednji temi v tiskanem Novem tedniku objavljamo tudi kontake za pomoč v duševni stiski in tudi to, kaj je ta trenutek najpomembneje za družine, v katerih se pojavijo duševne stiske otrok. 

»Opažamo velik porast anksioznih motenj, depresivnosti ter motenj hranjenja. Nekateri otroci in mladostniki so bili že prej vključeni v obravnavo, vendar se je stanje znatno poslabšalo v času epidemije. Vsakodnevno dobivamo tudi klice staršev, ki se znajdejo v stiski in sprašujejo, kako ravnati, ko pri otrocih prvič zaznajo tovrstne motnje,« pravi Vesna Žličar, univ. dipl. psih. in specialistka klinične psihologije z Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje.

Otroci in mladostniki so se znašli v situaciji, ko ne zmorejo več pritiska okolice in šole, a razlog za stisko ni samo to. Pojavlja se skrb za lastno zdravje in zdravje bližnjih. Mnogo mladih ima stare starše, za katere se bojijo, in skoraj vsak že pozna nekoga, ki je imel hudo obliko covida-19. Torej se tudi strah pred to boleznijo kopiči v mladih in izbruhne na različne načine. Znak za začetek stiske je kakršnokoli spremenjeno vedenje. Na kaj morajo biti starši še posebej pozorni? »Če se otrok zapira vase ali v sobo bolj kot kadarkoli prej, če ne uspe slediti šolskemu pouku v živo ali na daljavo, postaja razdražljiv in ga vsaka malenkost vrže s tira. Spremenjeno je tudi čustvovanje. Starši torej opazijo, da otrok prej ni bil takšen. Pomemben je hiter odziv, saj lahko otroku v začetku razvoja določene motnje precej bolje pomagamo kot kasneje. Če je situacija vezana na šolsko okolje, se lahko odzove tudi šolska svetovalna služba. Včasih sta morda dovolj le pogovor ali prilagoditev. Otroci pri tem vidijo tudi, da so jim starši na voljo. Odrasli od otrok veliko pričakujejo, kar pomeni, da otroci zaradi tega nosijo veliko breme. Če težave vztrajajo iz tedna v teden, je potrebna strokovna ambulantna pomoč. 

Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika.