Celjska urgenca na robu kadrovskih zmogljivosti: kdo bo prevzel breme?
Bolnišnični zdravniki morajo pokrivati tudi del nujne medicinske pomoči, ki sodi na primarno raven. SB Celje zdaj zahteva sistemsko spremembo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Urgentni center Celje se vse težje spopada s pomanjkanjem zdravnikov, posledice lahko zato občutijo tudi pacienti v drugih programih Splošne bolnišnice Celje. Bolnišnica zato predlaga, da koordinacijo splošne nujne medicinske pomoči prevzame regionalni koordinator s primarne ravni zdravstva. Na posvetu s ključnimi deležniki so se dogovorili tudi za pripravo analize in konkretnih predlogov rešitev.
Pomanjkanje zdravnikov se pozna tudi drugje
Splošna bolnišnica Celje, ki zagotavlja neprekinjeno specialistično pomoč približno 300.000 prebivalcem širše celjske regije, opozarja, da sedanja organizacija nujne medicinske pomoči dolgoročno ni vzdržna. Ker se vsi zdravniki, ki bi se morali vključevati v neprekinjeno zdravstveno varstvo, vanj ne vključujejo, mora bolnišnica delo urgentnega centra prednostno zagotavljati z lastnimi kadri.
To pomeni, da zdravniki, ki bi morali opravljati tudi druge bolnišnične programe, pokrivajo še urgentno dejavnost. Posledice se lahko odražajo v slabši dostopnosti do zdravstvenih storitev in daljših čakalnih dobah.
Na problem so v bolnišnici opozarjali že večkrat, vendar sistemska ureditev še vedno ni zagotovljena. Ob tem poudarjajo, da Urgentni center Celje deluje nemoteno in da pacienti prejemajo potrebno nujno pomoč. A vprašanje, kako dolgo je mogoče sedanji način dela vzdrževati brez širših posledic, ostaja odprto.
Na urgenci tudi pacienti, ki ne potrebujejo bolnišnične obravnave
Dodatno obremenitev urgentnih centrov povzročajo pacienti, ki zaradi težje dostopnosti do osebnega zdravnika ali dolgih čakalnih dob za specialistične preglede pomoč poiščejo na urgenci, čeprav njihovo zdravstveno stanje ne zahteva bolnišnične urgentne obravnave.
Urgentni center je namreč zasnovan kot povezava med primarno in sekundarno ravnjo zdravstva. Toda kadar sistem na primarni ravni ne zagotavlja ustrezne dostopnosti, se del bremena prenese na bolnišnico.
V SB Celje zato predlagajo, da koordinacijo programa splošne nujne medicinske pomoči prevzame regionalni koordinator s primarne ravni. Izvajanje naj bi temeljilo na sodelovanju zdravnikov družinske medicine, ki sodijo v okvir primarne zdravstvene dejavnosti - to v regiji izvajajo predvsem zdravstveni domovi.
S takšno ureditvijo bi se urgentni center lažje osredotočil na paciente, ki potrebujejo bolnišnično specialistično obravnavo, bolnišnica bi tako lažje zagotavljala tudi svoje redne programe, so še pojasnili iz SB Celje.
»Neprekinjeno zdravstveno varstvo je rdeča linija«
Direktor SB Celje dr. Dragan Kovačić je poudaril, da neprekinjeno zdravstveno varstvo ne sme biti predmet kompromisov. Temelj javnega zdravstva je po njegovih besedah zagotoviti stalno dostopno 24-urno zdravstveno oskrbo vse dni v letu vsem, ki jo potrebujejo.
Na posvetu Zdravstvo v celjski regiji – danes in jutri so se zbrali župani občin, direktorji zdravstvenih domov, poslanci in predstavniki celjske enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Govorci so se strinjali, da zagotavljanje nujne medicinske pomoči ni zgolj odgovornost bolnišnice, temveč zahteva usklajeno delovanje vseh ravni zdravstva.
Pomemben korak naj bi bila operativna skupina, v kateri bi sodelovali predstavniki nujne medicinske pomoči, zdravstvenih domov celjske regije in bolnišnice. Njena naloga bo celovito analizirati stanje v regiji, vključno s številom napotitev in nenapotitev ter vključevanjem zdravnikov v neprekinjeno zdravstveno varstvo, kot ga določa zakonodaja.
Na podlagi ugotovitev naj bi skupina pripravila konkretne predloge in z njimi seznanila pristojne občine ter Ministrstvo za zdravje.
Od razprave do konkretnih ukrepov
Dogovor o pripravi analize je pomemben korak, vendar sam po sebi še ne pomeni, da bo kadrovska stiska urgentnega centra odpravljena. Ključno bo, ali bodo ugotovitvam sledili izvedljivi ukrepi in jasna razdelitev odgovornosti med bolnišnico, zdravstvenimi domovi in drugimi pristojnimi institucijami.
SB Celje napoveduje nadaljevanje dialoga z Ministrstvom za zdravje, lokalnimi skupnostmi, zdravstvenimi domovi in ZZZS. Cilj je vzpostaviti bolj povezano zdravstveno oskrbo, v kateri bodo pacienti pravočasno usmerjeni na ustrezno raven, urgentni centri pa bodo lahko svoje zmogljivosti namenili predvsem tistim, ki nujno potrebujejo njihovo pomoč.
Za prebivalce celjske regije je bistveno vprašanje, ali bo sistem pravočasno zagotovil dovolj zdravnikov na vseh ravneh. Dokler se to ne zgodi, bo bolnišnica še naprej nosila velik del bremena, ki ga sama ne more dolgoročno reševati.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
