Celovitih evidenc o lokacijah defibrilatorjev in njihovi uporabi nimamo
Ljudi vse bolj zanima, kje je najbližji defibrilator v njihovi okolici, predvsem tiste, ki živijo na podeželju in kjer so dostopni časi ekip nujne medicinske pomoči daljši.

Defibrilatorji, ki rešujejo življenja, so nameščeni po vsej Sloveniji. Težava je v tem, da ljudje pogosto ne vedo, kjer so ti nameščeni. Tega ne vedo niti na ministrstvu za zdravje, saj evidence o lokacijah in številu javno dostopnih defibrilatorjev nimajo. Edine podatke javnosti o tem, kje je v nekem okolju najbližji defibrilator, tako še vedno daje popis, ki so ga že pred časom izdelali študentje medicine, objavljen na spletni strani www.aed-baza.si. »Ideja o osnovanju našega projekta se je razvila pred skoraj 10 leti, ko so takratni začetniki projekta ugotavljali, da defibrilatorji sicer obstajajo, nihče pa pravzaprav ne ve, kje so in kako se uporabljajo. In to je bilo vredno spremeniti in spreminjamo še danes. Po naših podatkih je po Sloveniji nameščenih 1.100 naprav, številka je verjetno še nekoliko večja na račun tistih, ki jih še nimamo na seznamu. Za slovenski prostor je to kar lepo število defibrilatorjev, pomembnejša pa je njihova razporeditev – po nekaterih področjih v Sloveniji jih žal praktično ni, ponekod so zelo zgoščeni,« opozarjajo avtorji projekta AED baza, ki deluje pod okriljem Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot še opažajo, je težava tudi v dostopnosti defibrilatorjev. Ogromno jih je namreč popoldan, ponoči in ob dela prostih dneh zaklenjenih v ustanovah in podjetjih: »V preteklosti so se AEDji nameščali predvsem znotraj podjetij in niso bili dostopni širši javnosti. Sedaj se nove naprave večinoma nameščajo zunaj, v ogrevanih omaricah, tako da so 24 ur na dan in vse dni v tednu javno dostopne vsem v bližini. To je zelo pomembno, saj je tako defibrilator dostopen kadar koli in komur koli, ki ga v nujni situaciji potrebuje. Nameščanje AED zakonsko ni urejeno, zato lastnikov nikakor ne moremo prisiliti, da bi naprave nameščali zunaj, pomisleki so predvsem zaradi možnosti kraje naprav in dodatnih stroškov vzdrževanja (nakup omarice).«
V Sloveniji prav tako ni nikakršnih oprijemljivih podatkov o rabi defibrilatorjev, niti o tem, koliko življenj so uspele te naprave doslej že rešiti. »S podrobnimi podatki o uporabi AED-naprav in uspešnih oživljanjih z njimi na javnih mestih in organizacijah Ministrstvo za zdravje ne razpolaga.« A utegne se premakniti. Kot so namreč še sporočili z zdravstvenega ministrstva, bo v skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči za vodenje evidence AED-aparatov, katerih lastniki bodo dovolili njihovo javno uporabo, skrbela dispečerska služba zdravstva, ki bo enkrat letno poročala ministrstvu o številu naprav in številu njihovih uporab.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se