DK

»Raziskave v zadnjih letih kažejo, da so otroci v Sloveniji deprivilegirani, kar se tiče digitalizacije v šolah. V novih učnih načrtih so vključene digitalne kompetence. Tudi gospodarstvo ves čas zahteva opolnomočene mlade, zato moramo na tem področju delati več,« poudarja sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Borut Čampelj.

Pravi, da se po eni strani zdi, da nas otroci prehitevajo v znanju o digitalnih veščinah, vendar nedvomno uporabljajo tehnologijo premalo smiselno, v izobraževalne namene: »V okviru projektov jih spodbujamo, da pridobivajo digitalne kompetence, ki jim bodo pomagale pri izobraževanju in kasneje v življenju.«

S tem namenom se je v skupnem projektu združilo 22 osnovnih in srednjih šol ter zavodov. Pred dvema letoma so se povezali v projektu I-šola, za katerega so pridobili 1,5 milijona evrov. Čampelj pravi, da so na ministrstvu zadovoljni s potekom projekta, katerega nosilni partner je Osnovna šola Hajdina. Od podravskih šol sodelujejo štiri razvojne šole, to so zraven hajdinske še OŠ Juršinci, OŠ Podlehnik in Gimnazija Murska Sobota.

Vsaka šola ima svoj način dela, ki ga predstavljajo na rednih srečanjih. Eno teh je ta teden potekalo na Hajdini, kjer je več kot 120 učiteljev predstavilo primere dobrih praks. »Na nekaterih šolah imamo inovativne oddelke, ki so valilnice novosti, in kar se dela v teh razredih, promoviramo in prenašamo tudi na ostale šole,« pravi državni sekretar.

Končni cilj projekta je otroke opolnomočiti, da znajo za reševanje problemov učinkovito uporabljati digitalno tehnologijo: »Predvsem pa želimo razvijati primeren odnos do tehnologije. Otroci jo ponavadi doživljajo najprej preko iger, kasneje se pojavijo platforme za komunikacijo, družbena omrežja, na šolah pa dodajamo izobraževalni del. Vzgojiti moramo mlade osebe, ki bodo imele znanja za enakopravno in aktivno vlogo v družbi. Tako se bodo lažje vključili tudi na trg delovne sile.«

Učitelji razpeti med škodljivostjo in nujnostjo digitalizacije

Primere dobre prakse je zaposlenim v vzgoji in izobraževanju predstavila Nina Jelen iz Osnovne šole Ivana Skvarče v Zagorju ob Savi. Izpostavila je, da so učitelji ves čas razpeti med tem, da so ekrani škodljivi za otroke – opažajo velik vpliv na učence, ki prekomerno uporabljajo sodobno tehnologijo – in na drugi strani zavedanjem, da je šolarje treba pripraviti, da bodo znali delati v tem svetu: »Ne gre le za računalničarje, tudi frizer mora imeti digitalne veščine. Učitelji jih učimo orodja, ki jim pomagajo pri učenju, ustvarjanju, sodelovanju.«

Jelenova ugotavlja, da pri dovzetnosti za uvajanje novosti ni odločilna starost učitelja, pač pa bolj osebno prepričanje, motivacija: »Seveda mora biti uporaba v skladu s cilji, smiselna. Na naši šoli se veliko stvari učimo s pomočjo digitalnih pripomočkov, to je en del pouka, ki pa je nujen glede na čas, v katerem živimo.«

1,5 milijona evrov za 22 zavodov v treh letih

Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina, pravi, da so v projektu I-šola povezane tako osnovne kot srednje šole: »Naš namen ni povečati uporabe digitalne tehnologije, ampak jo znati smiselno in kakovostno uporabljati, biti tudi kritičen, predvsem pa jo izkoristiti za pripravo učencev na sodoben način življenja.« Napredku je treba slediti, če ne, so se tokrat strinjali sodelujoči, bomo capljali za drugimi evropskimi državami.

Proračun projekta za vseh 22 sodelujočih zavodov je 1,5 milijona v treh letih. Za ta denar izvajajo delavnice za otroke, starše, izobraževanja za učitelje, promocijo, 40 odstotkov sredstev je pavšala, kar pomeni, da lahko ta del sredstev namenijo tudi za nakup pripomočkov in naprav. Glede na podhranjenost na tem področju se je večina šol odločila za to in že kupila nove naprave. K sodelovanju so povabili tudi gospodarstvenike, med drugim sodelujejo s podjetjem Intera, ki ima na tem področju veliko izkušenj.