Mnogi za težave z želodcem krivijo stres, a raka povzroča nekaj drugega
"Ne sekiraj se toliko, še zbolel boš." Stavek, ki ga je slišal že vsak. Dolgotrajen stres lahko res vpliva na zdravje, toda ko govorimo o raku želodca, stvari niso tako preproste.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Psihološki stres ni uvrščen med dokazane neposredne povzročitelje raka želodca. Ameriški Nacionalni inštitut za raka (NCI) opozarja, da so raziskave povezave med kroničnim stresom in nastankom raka dale različne rezultate. Tudi kadar raziskovalci zaznajo povezavo, je lahko ta posredna, ljudje pod dolgotrajnim stresom denimo pogosteje kadijo, pijejo alkohol, se manj gibajo ali spremenijo prehranske navade. Pri raku želodca so medtem znani precej bolj oprijemljivi dejavniki tveganja.
V Sloveniji vsako leto zboli več sto ljudi
Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana predstavlja približno tri odstotke vseh novo odkritih rakov v Sloveniji, najpogosteje pa zbolevajo ljudje po 60. letu. Leta 2022 so raka želodca pri nas odkrili pri 446 ljudeh.
Pojavnost sicer upada, vendar je bolezen lahko zahrbtna, saj so začetni simptomi pogosto neznačilni ali pa se izraziteje pojavijo šele pozneje.
Eden najpomembnejših dejavnikov je H. pylori
Ko govorimo o tveganju za raka želodca, ima posebno mesto bakterija Helicobacter pylori. Dolgotrajna okužba lahko povzroči kronično vnetje želodčne sluznice. Pri delu okuženih se skozi leta razvijajo nadaljnje spremembe, od atrofičnega gastritisa in črevesne metaplazije do displazije in nazadnje raka. NCI zato kronično okužbo s H. pylori opisuje kot enega glavnih dejavnikov tveganja za raka želodca.
Po aktualnih ocenah je kronična okužba povezana z veliko večino rakov želodca, ki ne nastanejo v predelu kardije, torej zgornjega dela želodca. Pomembno pa je dodati: večina ljudi, okuženih s H. pylori, ne bo zbolela za rakom. Na razvoj bolezni vpliva kombinacija dejavnikov.
Zdravljenje okužbe lahko tveganje za raka želodca zmanjša, zato se v Evropi vse bolj raziskujejo tudi možnosti organiziranega testiranja in zdravljenja H. pylori. Pri teh projektih sodeluje tudi Slovenija.
Kaj pa soljena, dimljena in začinjena hrana?
Najbolj prepričljivi mednarodni dokazi obstajajo za prehrano z veliko soli ter živil, konzerviranih s soljenjem. World Cancer Research Fund navaja, da veliko uživanje s soljo konzervirane hrane povečuje tveganje za raka želodca. NCI med dejavnike tveganja uvršča tudi pogosto uživanje slane, dimljene oziroma slabo konzervirane hrane. Onkološki inštitut Ljubljana med nevarnostnimi dejavniki poleg okužbe s H. pylori in kajenja navaja tudi dimljeno in slano meso ter močno začinjeno hrano.
Kajenje je potrjen dejavnik tveganja
Kadilski dim vsebuje številne rakotvorne snovi, kajenje pa dokazano povečuje tveganje za raka želodca. NCI navaja tudi, da je pri kadilcih zdravljenje okužbe s H. pylori lahko manj učinkovito. World Cancer Research Fund pa ocenjuje, da je s tobakom povezan približno vsak deveti primer raka želodca na svetu.
Tveganje povečujejo tudi starost, rak želodca pri bližnjem sorodniku in nekatera bolezenska stanja, predvsem kronični atrofični gastritis, črevesna metaplazija in perniciozna anemija. Pri nekaterih redkih dednih sindromih je tveganje še bistveno večje.
In alkohol?
World Cancer Research Fund ocenjuje, da obstajajo verjetni dokazi, da alkohol povečuje tveganje za raka želodca; posebej izpostavlja večjo porabo, denimo tri ali več alkoholnih pijač dnevno. Za preprečevanje raka pa sicer velja širše priporočilo: manj alkohola pomeni manjše tveganje za več vrst raka.
Kje je torej v zgodbi stres?
Stres zaradi vsega tega ni nepomemben za zdravje. Kronični stres lahko vpliva na spanje, krvni tlak, prebavo, duševno zdravje in imunsko delovanje. Laboratorijske raziskave na celicah in živalih kažejo tudi, da lahko stresni hormoni vplivajo na procese, povezane z rastjo in širjenjem nekaterih že obstoječih tumorjev.
Toda tu je ključna razlika: iz tega ne moremo sklepati, da stres pri človeku povzroči raka želodca. NCI poudarja, da dokazi o neposredni povezavi med kroničnim stresom in nastankom raka niso jasni. Tudi dokazi, da stres neposredno vpliva na preživetje ljudi z rakom, ostajajo omejeni. Zato trditve, da stres "oslabi imunski sistem, ta pa nato ne prepozna rakavih celic in zato nastane tumor", ne moremo predstavljati kot ugotovljenega vzročno-posledičnega mehanizma pri ljudeh.
Kateri znaki zahtevajo pozornost?
Rak želodca je lahko sprva precej neopazen. Onkološki inštitut Ljubljana med možnimi simptomi navaja:
- tiščanje v žlički,
- hitro sitost,
- odpor do mesa,
- težave pri požiranju in
- bruhanje.
Lahko se pojavi tudi kri v izbruhanini. Pri napredovali bolezni so možni hujšanje in drugi znaki razširjene bolezni.
Takšni simptomi imajo veliko pogosteje nenevarnejši vzrok in sami po sebi ne pomenijo raka. Če so novi, vztrajni ali se stopnjujejo, pa jih je smiselno preveriti pri zdravniku.
