Mislite, da pekoča hrana povzroča čir na želodcu? Resnica je drugačna
Pekoča hrana ima že dolgo slab sloves, ko govorimo o želodcu. Toda čili in feferoni niso med glavnimi povzročitelji razjed, najpogosteje se za njimi skrivata druga dva krivca.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pekoč občutek ali bolečina v želodcu po pikantnem obroku lahko hitro vzbudita skrb, da smo si s pekočo hrano škodovali želodcu. Še vedno je precej razširjeno tudi prepričanje, da pogosto uživanje čilija, feferonov in drugih močno začinjenih jedi povzroča čir na želodcu.
Toda pekoča hrana sama po sebi ne povzroča peptične razjede. Mayo Clinic med najpogostejšima vzrokoma zanjo navaja okužbo z bakterijo Helicobacter pylori in dolgotrajnejšo uporabo nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAR), kamor sodijo tudi nekatera pogosto uporabljena zdravila proti bolečinam.
Kaj je pravzaprav čir na želodcu?
Čir oziroma razjeda je odprta rana na sluznici želodca ali začetnega dela tankega črevesa, dvanajstnika. Glede na mesto nastanka zato govorimo o želodčni oziroma dvanajstnični razjedi.
Najpogostejši simptom je bolečina oziroma pekoč občutek v zgornjem delu trebuha. Pri nekaterih se težave pojavijo, ko je želodec prazen ali ponoči, pri drugih pa se bolečina poslabša po jedi.
Pojavijo se lahko tudi občutek polnosti, napihnjenost, spahovanje, zgaga in slabost. Težava je, da nekateri ljudje z razjedo nimajo izrazitih simptomov, dokler ne pride do zapleta.
Pogost krivec je bakterija Helicobacter pylori
Eden najpogostejših vzrokov peptičnih razjed je okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Bakterija lahko povzroči dolgotrajno vnetje želodčne sluznice, okužba pa je povezana tudi z nastankom razjed na želodcu in dvanajstniku.
H. pylori je za slovensko zdravstvo pomembna tudi zaradi povezave z rakom želodca. Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarja, da gre za najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca. Prav v Sloveniji je v okviru evropskega projekta TOGAS potekalo tudi pilotno presejalno testiranje na okužbo s H. pylori, ki sta ga izvajala Zdravstveni dom Ljubljana in NIJZ.
To seveda ne pomeni, da bo vsak človek, okužen z bakterijo, razvil razjedo ali raka želodca. Pomeni pa, da je okužbo pomembno ustrezno prepoznati in zdraviti.
Drugi pogost vzrok se skriva v omarici z zdravili
Med najpogostejše povzročitelje sodijo tudi nesteroidna protivnetna zdravila oziroma NSAR. V to skupino sodijo denimo ibuprofen, naproksen in aspirin. Ta zdravila lajšajo bolečine in vnetja, vendar lahko obenem zmanjšajo zaščito želodčne sluznice ter jo naredijo bolj dovzetno za poškodbe.
Tveganje je večje predvsem pri dolgotrajni uporabi, večjih odmerkih, sočasnem jemanju več nesteroidnih protivnetnih zdravil in pri nekaterih kombinacijah z drugimi zdravili. Večje je lahko tudi, če je človek hkrati okužen s H. pylori.
Zato zdravil, ki jih jemljete redno, zaradi strahu pred razjedo ne prenehajte jemati sami, temveč se o tveganju in morebitnih težavah posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Kaj se potem zgodi, ko pojemo nekaj zelo pekočega?
Tukaj nastane zmeda. Pekoča hrana lahko pri nekaterih ljudeh okrepi neprijetne simptome, vendar to ni isto, kot povzročiti razjedo. Tudi Mayo Clinic izrecno navaja, da pekoča hrana in stres ne povzročata peptičnih razjed, lahko pa poslabšata njihove simptome.
Še več, ameriški Nacionalni inštitut za sladkorno bolezen ter prebavne in ledvične bolezni (NIDDK) pojasnjuje, da raziskave niso pokazale, da bi prehrana igrala pomembno vlogo pri povzročanju, preprečevanju ali zdravljenju peptičnih razjed. Posebna dieta zato za preprečevanje ali zdravljenje razjede praviloma ni potrebna.
Če opazite, da vam določena zelo pekoča jed povzroča bolečine, zgago ali druge prebavne težave, jo je seveda smiselno omejiti.
Vendar zgolj dejstvo, da imate po čiliju pekoč občutek v želodcu, še ne pomeni, da imate razjedo.
Čir in gastritis nista ista stvar
Tudi gastritis in želodčna razjeda se pogosto omenjata skupaj, vendar ne pomenita povsem istega. Pri gastritisu gre za vnetje želodčne sluznice, pri razjedi pa za rano oziroma poškodbo sluznice.
Simptomi so si lahko podobni, zato zgolj na podlagi bolečine, zgage ali napihnjenosti ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kaj se dogaja v želodcu.
Pri dolgotrajnih ali ponavljajočih se težavah lahko zdravnik opravi testiranje na H. pylori, v določenih primerih pa je potrebna tudi gastroskopija. Pri tej preiskavi zdravnik s tankim in prožnim endoskopom pregleda požiralnik, želodec in začetni del dvanajstnika.
Kdaj bolečine v želodcu niso več nedolžne?
Ponavljajočih se bolečin v zgornjem delu trebuha, zgage ali slabosti ni dobro vedno pripisati hrani, še posebej če težave vztrajajo ali se vračajo. Posebno pozornost zahtevajo znaki, ki lahko kažejo na krvavitev ali drug zaplet razjede.
Mednje sodijo črno oziroma katranasto blato, kri v izbruhanini ali bruhanje vsebine, ki spominja na kavno usedlino, nenadna in močna bolečina v trebuhu ter omotica ali omedlevica.
Ob takšnih simptomih je potrebna hitra zdravniška obravnava.
Če vas torej po pekočem obroku peče v želodcu, ni nujno, da se morate za vedno posloviti od čilijaBolj pomembno je ugotoviti, zakaj se težave pojavljajo. Za razjedo je namreč veliko pogosteje kot pekoč krožnik odgovorna bakterija ali določena zdravila.
