Piki os, čebel ali sršenov večinoma minejo brez večjih težav – le z oteklino in bolečino – in si lahko pomagamo sami. Če je nekdo alergičen na strupe teh žuželk, pa se lahko pojavi resnejša reakcija (otekanje ustnic, jezika, občutek težkega dihanja, dušenje, nizek krvni tlak, motnje zavesti) in ti piki so lahko tudi usodni.

Pred kratkim je v Škofji Loki zaradi posledic pikov roja čebel umrl čebelar, v Novem mestu pa je bil za smrt mlajšega moškega kriv pik ose.

Takšni tragični dogodki pri ljudeh povzročijo vznemirjenje in strah, obenem pa se sprašujejo, kaj storiti ob piku, kdaj poiskati zdravniško pomoč, kako se preventivno obnašati itd. O teh temah smo se pogovarjali s specializantko urgentne medicine Tino Čandek Petrič iz Urgentnega centra (UC) Splošne bolnišnice Novo mesto.

Primerov veliko

Pove, da imajo v UC v tem času povprečno štiri primere pikov žuželk na dežurstvo (v posameznem dnevu lahko tudi občutno več), kar je več kot običajno v letu – ne le zaradi poletja, ampak tudi zato, ker je ozaveščenost nekoliko večja in se ljudje obrnejo na pomoč hitreje kot včasih. A v glavnem gre za lažje lokalne, in ne hude sistemske alergijske reakcije.

»Ljudje se pač ustrašijo in večina ne potrebuje hitre urgentne obravnave. Pri alergijski reakciji pa se nikoli ne ve, kako se bo razvijala klinična slika, in običajno jih imamo nekaj časa na opazovanju, tudi čez noč. So pa tudi redki primeri, ko se brez zdravniške pomoči hitro razvije huda klinična slika in je čas dostopa do zdravniške obravnave odločilnega pomena. Takrat ima pomembno vlogo prehospitalna enota v reševalnem vozilu, ki se lahko sreča z bolnikom oz. svojci na pol poti, da se res ne izgubljajo dragocene sekunde. Med prevozom seveda svojci dobivajo navodila za ustrezno ravnanje,« pove Tina Čandek Petrič.

Normalna ali anafilaktična reakcija

Mesto pika, ki po navadi le oteče in pordeči, je po besedah zdravnice najbolje takoj in vztrajno hladiti, saj s tem zmanjšamo lokalno reakcijo, manj je srbenja, upočasnimo prodiranje strupa v krvni obtok. Dobro je tudi, da se ne praskamo, saj lahko tako dodatno okužimo predel pika še z bakterijami, ki so normalno prisotne na naši koži. Tedaj se lahko razvijejo tudi sistemski znaki okužbe (vročina, mrzlica, splošno slabo počutje) in ob tem zapletu je potrebna antibiotična terapija.

Najnevarnejša pa je t. i. anafilaktična reakcija – sistemska preobčutljivostna reakcija na pik žuželke, ki najpogosteje prizadene obtočila (žile), dihala in gastrointestinalni sistem.

»Gre za življenjsko ogrožajočo reakcijo, pri kateri se načeloma pojavijo srbeči izpuščaji po celotnem telesu, nastane občutek cmoka v žrelu, pojavijo se otekanje ustnic, jezika, težko dihanje, piskanje v pljučih, nizek krvni tlak, motnje zavesti itd. To se lahko zgodi zelo hitro, zato je takrat, poleg drugih ukrepov, najnujnejši adrenalin, ki reši življenje,« pove zdravnica.

Kaj vse je priporočljivo imeti v domači lekarni, kako se preventivno obnašati v naravi, kako koristna se kaže imunoterapija, pa več v današnji novi, tiskani številki Dolenjskega lista.

Arhiv Dolenjskega lista