Tihi krvni strdek v pljučih: simptomi, ki jih ne smete prezreti
Pljučna embolija je nevarno stanje, ki nastane zaradi krvnega strdka v pljučih. Spoznajte simptome, dejavnike tveganja in znake, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Kaj je pljučna embolija?
Nenadna zadihanost, bolečina v prsih ali hitro bitje srca so lahko opozorilni znaki nevarnega krvnega strdka v pljučih. Pljučna embolija je resno in potencialno življenjsko ogrožajoče stanje, zato strokovnjaki poudarjajo, da je prepoznavanje prvih simptomov in pravočasno zdravljenje ključnega pomena.
Zakaj nastane
Pljučna embolija nastane, ko krvni strdek zamaši eno od arterij v pljučih. V večini primerov se strdek najprej oblikuje v globokih venah nog – stanje, znano kot globoka venska tromboza – nato pa po krvnem obtoku potuje do pljuč. Ko pride do zapore, se zmanjša dotok kisika v kri, hkrati pa se poveča pritisk v pljučnih arterijah. To lahko močno obremeni srce in povzroči resne zaplete.
Gre za nujno medicinsko stanje. Brez hitrega zdravljenja lahko pljučna embolija povzroči poškodbe pljuč, srčno popuščanje ali celo smrt. Ocenjuje se, da približno tretjina ljudi z nediagnosticirano pljučno embolijo ne preživi, vendar se ob pravočasni diagnozi in zdravljenju tveganje za smrt močno zmanjša.
Simptomi pljučne embolije
Pljučna embolija spada med najpogostejše bolezni srčno-žilnega sistema. Po pogostosti jo strokovnjaki uvrščajo takoj za srčnim infarktom in možgansko kapjo, zato je pomembno, da poznamo njene simptome in dejavnike tveganja.
Simptomi se lahko zelo razlikujejo. Odvisni so od velikosti krvnega strdka, dela pljuč, ki je prizadet, in splošnega zdravstvenega stanja posameznika. Pri nekaterih ljudeh se znaki razvijajo postopoma, pri drugih pa se pojavijo nenadoma in brez opozorila.
Najpogostejši znak je nenadna težava z dihanjem, ki se lahko pojavi tudi v mirovanju. Pogosta je tudi bolečina v prsih, ki se običajno poslabša pri globokem dihanju ali telesnem naporu. Ljudje lahko opazijo tudi pospešeno dihanje, hitro ali nepravilno bitje srca ter kašelj, včasih celo z izkašljevanjem krvi.
Pri nekaterih se pojavijo še vrtoglavica, občutek omedlevice, močno potenje ali nenavadno bleda oziroma modrikasta koža. Če se simptomi pojavijo nenadoma, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.
Zakaj pride do pljučne embolije
Najpogostejši vzrok pljučne embolije so krvni strdki, ki nastanejo v globokih venah nog. Ti se lahko odtrgajo in po krvnem obtoku potujejo do pljuč, kjer blokirajo pretok krvi.
Če v pljuča hkrati prispe več strdkov, lahko blokirajo več krvnih žil in močno zmanjšajo prekrvavitev pljučnega tkiva. V takšnih primerih lahko del pljuč ostane brez kisika in odmre, kar strokovnjaki imenujejo pljučni infarkt. Redkeje lahko zaporo povzročijo tudi drugi dejavniki, na primer maščoba iz zlomljene kosti, delci tumorja ali zračni mehurčki v krvi.
Kdo ima večje tveganje za pljučno embolijo
Pljučna embolija se lahko pojavi pri vsakomur, vendar določeni dejavniki tveganje močno povečajo. Večjo verjetnost za nastanek krvnih strdkov imajo ljudje, ki so že imeli globoko vensko trombozo ali krvni strdek, imajo družinsko zgodovino teh težav ali so dalj časa nepokretni.
Tveganje se poveča tudi pri ljudeh, ki so nedavno prestali operacijo ali poškodbo, imajo bolezni srca ali krvi, se zdravijo zaradi raka ali imajo motnje strjevanja krvi. Pomembni dejavniki so tudi kajenje, prekomerna telesna teža in dolgotrajno sedenje, na primer med dolgimi letalskimi ali avtomobilskimi potovanji.
Na tveganje lahko vplivajo tudi hormoni. Zato so v večji nevarnosti ženske, ki uporabljajo hormonsko kontracepcijo ali hormonsko nadomestno terapijo, pa tudi nosečnice ali ženske po porodu. Tveganje se s starostjo povečuje, posebej pri ljudeh starejših od 60 let. V zadnjih letih pa so strokovnjaki opazili tudi povezavo med pljučno embolijo in težjimi oblikami covida-19.
Kakšne zaplete lahko povzroči pljučna embolija
Če se pljučna embolija ne zdravi pravočasno, lahko povzroči resne zdravstvene zaplete. Med najpogostejšimi so pljučna hipertenzija, srčni infarkt, možganska kap ali šok.
V nekaterih primerih lahko pride tudi do pljučnega infarkta, pri katerem del pljučnega tkiva odmre zaradi pomanjkanja kisika. Redkeje se zgodi, da majhni krvni strdki ostanejo v pljučih in sčasoma povzročijo trajne brazgotine v pljučnih arterijah, kar lahko vodi v kronično pljučno hipertenzijo.
Kako zdravniki postavijo diagnozo
Pri sumu na pljučno embolijo zdravnik najprej oceni simptome in dejavnike tveganja. Nato diagnozo potrdi z dodatnimi preiskavami.
Med najpogosteje uporabljenimi so krvni testi, vključno s testom D-dimer, CT angiografija pljuč ter ultrazvok ven na nogah. Zdravniki lahko uporabijo tudi scintigrafijo pljuč, merjenje nasičenosti krvi s kisikom ali ehokardiogram, v nekaterih primerih pa tudi rentgensko slikanje prsnega koša.
Kako poteka zdravljenje
Zdravljenje pljučne embolije običajno poteka v bolnišnici, kjer lahko zdravniki bolnika natančno spremljajo. Glavni cilj terapije je preprečiti rast obstoječega krvnega strdka in nastanek novih.
Najpogosteje se uporabljajo antikoagulanti oziroma zdravila za redčenje krvi, ki zmanjšujejo sposobnost krvi za strjevanje. Terapija običajno traja od tri do šest mesecev, včasih pa tudi dlje.
V težjih primerih zdravniki uporabijo trombolitična zdravila, ki pomagajo raztopiti krvni strdek. Če zdravila niso dovolj učinkovita ali je stanje življenjsko ogrožajoče, lahko strdek odstranijo kirurško ali s posebnim katetrom.
Pri nekaterih bolnikih zdravniki v veliko trebušno veno vstavijo tudi poseben filter, ki preprečuje, da bi krvni strdki iz nog prišli do pljuč.
Ali lahko pljučno embolijo preprečimo
V številnih primerih jo je mogoče preprečiti. Najpomembnejše je preprečevanje nastanka krvnih strdkov v nogah. Strokovnjaki priporočajo redno telesno aktivnost, dovolj tekočine, opustitev kajenja in vzdrževanje zdrave telesne teže.
Pomembno je tudi, da se med dolgimi potovanji občasno vstanemo, se sprehodimo ali razgibamo noge, saj to izboljša prekrvavitev. Pri ljudeh z večjim tveganjem zdravniki včasih priporočajo kompresijske nogavice ali zdravila za redčenje krvi.
Kdaj je nujno takoj k zdravniku
Če se pojavi nenadna zadihanost, bolečina v prsih, omedlevica ali izkašljevanje krvi, je treba takoj poiskati nujno medicinsko pomoč. Hitro ukrepanje lahko reši življenje, saj pravočasno zdravljenje bistveno zmanjša tveganje za resne zaplete.
