arhiv

arhiv

November je tradicionalno posvečen osveščanju javnosti o nevarnostih in preprečevanju zasvojenosti. Te se ne nanašajo le na zlorabo dovoljenih in nedovoljenih drog, ampak obstajajo tudi druge oblike zasvojenosti, na primer z informacijsko komunikacijsko tehnologijo, igrami na srečo, z odnosi, s spolnostjo itd.

Obstaja mnogo vrst zasvojenosti, skupna točka vsem pa je potreba po doseganju užitkov ter nastop abstinenčne krize po prenehanju uživanja substanc ali izvajanja aktivnosti, ki nudijo ta užitek. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) opredeljuje zasvojenost kot "ponavljajočo se močno motivacijo za nadaljevanje potencialno samodestruktivnega vedenja".

Pri zasvojenosti se pojavljajo štirje klasični simptomi, in sicer povečanje tolerance, abstinenčni sindrom, večkratni neuspešni poskusi, da bi prenehal, ter izguba kontrole. Zasvojenost je bolezen, ki vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico in njegovo ustvarjalnost.

Po podatkih, objavljenih na spletni strani EMCDDA, je v Sloveniji marihuano vsaj enkrat že poskusilo 23 odstotkov odraslega prebivalstva. Najbolj problematična droga z družbenega vidika je v Sloveniji heroin. Problematičnih uporabnikov drog naj bi bilo v Sloveniji okoli 10.000.

Leta 2011 je bilo v Sloveniji 17 centrov za zdravljenje odvisnosti od drog. Za zdravljenje se je v tem letu odločilo 521 odvisnikov, od tega se jih je 207 prvič vključilo v zdravljenje. 86,6 odstotka jih je bilo odvisnikov od heroina, 8,4 odstotka od marihuane in 3,5 odstotka od kokaina, kažejo podatki EMCDDA.

Število smrti zaradi zlorabe drog pri nas od leta 2005 pada. Tako je leta 2011 zaradi prevelikega odmerka droge umrlo 24 Slovencev, okoli 80 odstotkov predozirancev je moških, katerih povprečna starost je 33 let.