Profimedia

Mumps, znan tudi kot epidemijski parotitis, je virusna nalezljiva bolezen, ki prizadene predvsem slinavke, lahko pa tudi druge organe. V Sloveniji je mumps del programa obveznega cepljenja; kljub temu se še vedno občasno pojavljajo posamezni primeri. V nadaljevanju predstavljamo celovit pregled bolezni – od simptomov in zapletov do preprečevanja in ukrepanja.

Kaj je mumps

Mumps povzroča virus iz družine Paramyxoviridae, rod Rubulavirus. Glavna značilnost bolezni je akutno vnetje slinavk, predvsem obušesnih, kar povzroča klasično oteklino na obrazu.

V Sloveniji je cepljenje proti mumpsu uvedeno od leta 1979, od leta 1990 pa se uporablja dvodozni kombinirani program (ošpice, mumps, rdečke – OMR). Po uvedbi cepljenja se je obolevnost močno zmanjšala, danes pa beležimo le posamezne primere okužb.

· Bolezni

Ošpice – zakaj so nevarne in kako jih prepoznati?

Kdo zboli in kako se bolezen širi

Mumps se lahko pojavi pri vseh, ki niso bili cepljeni ali bolezni še niso preboleli. Najpogosteje zbolijo otroci, stari od pet do devet let, a so okužbe pri odraslih običajno hujše.

Virus se prenaša s slino in kapljicami, ki nastanejo pri kašljanju, kihanju ali govorjenju, pa tudi z okuženimi predmeti, na katerih je prisotna slina. Oseba je kužna od dveh dni pred pojavom oteklin do pet dni po njihovem začetku.

Profimedia

Simptomi – kako prepoznati mumps

Simptomi se običajno pojavijo 12 do 25 dni po okužbi, najpogosteje med 16. in 18. dnem. Med zgodnje simptome sodijo:

• vročina,
• glavobol,
• bolečine v mišicah,
• utrujenost,
• izguba apetita.

Ko bolezen napreduje, se pojavi otekanje in bolečina obušesnih slinavk na eni ali obeh straneh obraza. Temu pravimo parotitis. Oteklina se pogosto poveča v enem do treh dneh, spremlja pa jo občutljivost žlez in težave pri požiranju.

Pri približno tretjini okuženih bolezen poteka brez simptomov, nekateri pa imajo le blage znake, podobne prehladu. Večina bolnikov popolnoma okreva v sedmih do štirinajstih dneh.

Profimedia

Zapleti – kdaj bolezen postane nevarna

Čeprav je mumps pogosto blaga bolezen, se v redkih primerih pojavijo resni zapleti. Najpogostejši zaplet pri moških je vnetje mod (orhitis), ki se kaže kot boleča oteklina in lahko vodi v začasno zmanjšano plodnost. Pri ženskah lahko pride do vnetja jajčnikov ali tkiva dojk, vendar vpliv na plodnost ni jasno dokazan.

Med redkejše, a hujše zaplete spadajo vnetje možganskih ovojnic (meningitis), vnetje možganov (encefalitis), vnetje trebušne slinavke (pankreatitis) ter začasna ali trajna izguba sluha. Cepljenje z dvema odmerkoma bistveno zmanjša tveganje za zaplete in hospitalizacijo.

Vnetje možganov

Kaj je dobro vedeti o meningitisu?

Preprečevanje in cepljenje

Najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje mumpsa je cepljenje. V Sloveniji je vključeno v program obveznega cepljenja – prvi odmerek se prejme med 12. in 18. mesecem starosti, drugi pa pred vstopom v šolo, pri starosti pet do šest let.

Uporabljata se kombinirani cepivi, ki ščitita proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), oziroma različica, ki vključuje še zaščito proti noricam (OMRN). Učinkovitost cepljenja po dveh odmerkih je približno 88 odstotkov. Če pride do stika z okuženo osebo, se cepljenje lahko uporabi tudi kot zaščita po izpostavljenosti.

Profimedia

Kaj storiti, če sumite na mumps

Če opazite oteklino obušesnih slinavk ali druge značilne simptome, se čim prej posvetujte z zdravnikom. Med čakanjem in okrevanjem pomagajo počitek, pitje dovolj tekočine, lajšanje bolečin z zdravili proti vročini in bolečini ter topli ali hladni obkladki na otekle žleze.

Bolnik naj ostane doma in se izogiba stiku z drugimi vsaj pet dni po začetku otekanja, da prepreči širjenje okužbe. Pri otrocih se ne sme uporabljati zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino (aspirin), saj lahko povzročijo resen zaplet, imenovan Reyejev sindrom.

· Bolezni

Norice: praskanje lahko povzroči zaplete