Bolezen brez simptomov, ki prizadene 844 milijonov ljudi po svetu
Kronična ledvična bolezen leta poteka brez znakov, skoraj polovica od milijonov bolnikov sploh ne ve zanjo. Prepoznal bi jo lahko preprost test urina.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kronična ledvična bolezen je stanje, pri katerem ledvice postopno izgubljajo sposobnost filtriranja krvi in odstranjevanja odpadnih snovi iz telesa. Danes prizadene 844 milijonov odraslih po svetu. Raziskave kažejo, da skoraj polovica obolelih sploh ne ve, da je bolna.
Na razsežnosti problema opozarja nova serija treh raziskovalnih člankov v ugledni reviji The Lancet, med soavtorji, katere je tudi slovenski nefrolog dr. Andrej Škoberne z UKC Ljubljana, sicer predsednik Slovenskega nefrološkega društva.
Zakaj toliko ljudi ne ve, da so bolni
Kronično ledvično bolezen pogosto imenujemo tiha bolezen, saj v zgodnjih in srednjih fazah skoraj ne povzroča težav. Ledvice namreč dolgo časa zmorejo opravljati svoje delo kljub okvari. Znaki se običajno pojavijo šele pozno, ko je bolezen že tako napredovala, da je morda potrebna dializa (nadomeščanje filtriranja krvi z napravo) ali presaditev ledvice.
Prav zaradi odsotnosti simptomov bolezen pogosto ostane neprepoznana.
Preprost test, ki lahko reši življenje
Raziskovalci ocenjujejo, da bi se slika močno izboljšala, če bi rutinsko uporabljali test urina na beljakovine, ko ledvice popuščajo, namreč vanj uhaja albumin. Postopek je poceni, hiter in dostopen, a se še vedno ne izvaja redno.
»Obstaja ogromen potencial za izboljšanje zgodnjega odkrivanja, zdravljenja in zdravih let življenja z rutinskim testiranjem urina na beljakovine v različnih zdravstvenih okoljih,« poudarja vodja serije dr. Jennifer Lees z Univerze v Glasgowu. Po njenih besedah je to še posebej pomembno pri skupinah, ki pogosteje ostanejo brez diagnoze, med njimi pri ženskah.
Soavtor dr. Matthew Borg dodaja: »Ledvično bolezen pogosto opisujemo kot tiho, ker mnogi ne vedo, da jo imajo, dokler ni že napredovala. Prav zato so preprosti in poceni testi tako pomembni.«
Kombinacija testa urina, krvne preiskave (kreatinin oz. ocena filtrske funkcije) in meritve krvnega tlaka lahko bolezen prepozna veliko prej in odpre vrata zdravljenju, ki napredovanje upočasni ali celo zaustavi.
Kdo je najbolj ogrožen
Kronična ledvična bolezen se najpogosteje razvije kot posledica sladkorne bolezni in povišanega krvnega tlaka, ki leta poškodujeta drobne filtrirne žilice v ledvicah, pa tudi debelosti in srčno-žilnih bolezni; tveganje raste s starostjo.
Bolniki s to boleznijo imajo dva- do trikrat višjo stopnjo hospitalizacij od drugih. Če je ne zdravimo, je lahko usodna. Po trenutnih napovedih bi do leta 2040 lahko postala peti vodilni vzrok smrti na svetu, danes je deveti.
Kaj to pomeni za Slovenijo
Tudi pri nas je bolezen močno podcenjena, po besedah stroke je prepoznana komaj pri okoli desetini bolnikov. Dobra novica je, da je test, o katerem govori serija, pri nas preprosto dostopen: določanje albumina v urinu je smiselno zlasti pri sladkornih bolnikih in bolnikih z visokim tlakom, opravi pa ga lahko že osebni zdravnik.
Slovenski nefrologi ob novih evropskih smernicah (KDIGO) spodbujajo prav aktivno, zgodnje iskanje bolezni pri ogroženih, še preden se pojavijo težave.