Profimedia

Glivične okužbe so med najpogostejšimi boleznimi kože, nohtov in sluznic. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da se z glivičnimi okužbami vsako leto sreča več kot milijarda ljudi po vsem svetu. Večina ni življenjsko nevarnih, a lahko močno vplivajo na kakovost življenja, ker povzročajo srbenje, vnetje, nelagodje in estetske težave.

V vsakem primeru glivičnih okužb ni pametno prezreti, ker se lahko nezdravljene razširijo ter povzročijo hude vnetne reakcije, poškodbe tkiv ali celo preidejo v nevarne sistemske okužbe, kot so pljučnica, sepsa in meningitis.

Atletsko stopalo

Glivične okužbe prepoznamo po rumenkasti zadebelitvi nohta

Glivična okužba

Ustavite in pozdravite težavo, ki je pogostejša, kot si mislite

Kdaj glivice postanejo nevarne

Za razliko od virusov in bakterij so glivice večcelični ali enocelični mikroorganizmi, ki so naravno prisotni v našem okolju – v zemlji, na rastlinah, v zraku, vodi in celo na naši koži in v sluznicah. Večina glivic ni nevarna in nekatere so celo koristne. Težava nastane, ko se določene glivice prekomerno razmnožijo ali pridejo v stik z oslabljenim telesom, saj takrat običajno povzročijo okužbo.

Najpogostejše vrste glivičnih okužb

Med najpogostejše vrste glivičnih okužb prištevamo:

• Dermatofitoze
  
  

Glivične okužbe kože, lasišča in nohtov oziroma dermatofitoze povzročajo glivice iz skupine dermatofitov, kot so Trichophyton, Microsporum in Epidermophyton. Gre za zelo pogoste okužbe, ki prizadenejo kožo (tinea corporis), nohte (onihomikoza), lasišče (tinea capitis) ali stopala (tinea pedis ozirima atletsko stopalo). Po raziskavah ima okoli 70 odstotkov ljudi vsaj enkrat eno od teh oblik.

Simptomi: vključujejo srbenje, pordelost, luščenje kože, zadebeljene ali razbarvane nohte ter razpoke med prsti. Prenašajo se s stikom s kožo, sluznico, z okuženimi predmeti ali s površinami, denimo v telovadnicah ali bazenih.

Zdravljenje: poteka z lokalnimi antimikotiki (mazili in razpršili), pri napredovalih ali trdovratnih okužbah pa s sistemskimi zdravili.

Preventiva: suha in čista koža, nošenje zračne obutve, menjava nogavic ter izogibanje hoji bosi na javnih mestih.

Profimedia

• Kandidiaza 

Kandide, predvsem Candida albicans, so naravni prebivalci črevesja, ustne votline in vaginalne sluznice. Ob porušenem ravnovesju – zaradi antibiotikov, oslabljenega imunskega sistema, sladkorne bolezni ali hormonskih sprememb – se lahko pretirano razmnožijo in povzročijo glivično okužbo, imenovano kandidiaza. Najpogostejša je vaginalna kandidiaza, ki po ocenah prizadene okoli 75 odstotkov žensk vsaj enkrat v življenju.

Simptomi: srbenje, pekoč občutek, belkast izcedek in vnetje. Ustna kandidiaza se pojavlja predvsem pri otrocih, starejših, kadilcih in bolnikih s šibkim imunskim sistemom ter se kaže kot bele obloge v ustih.

Zdravljenje: vključuje lokalna ali sistemska protiglivična zdravila, uravnoteženo prehrano in odpravo sprožilcev.

Preventiva: Pomembni sta tudi ustrezna higiena in nošenje zračnega spodnjega perila.

Profimedia

• Atletsko stopalo

Tinea pedis ali atletsko stopalo, ki sodi med dermatofitoze, je glivična okužba, ki prizadene kožo na nogah, predvsem med prsti. Gre za najpogostejšo glivično okužbo stopal. Pogosto se pojavi pri športnikih, delavcih v vlažnem okolju in ljudeh, ki dolgo nosijo zaprto obutev.

Simptomi: vključujejo zoprno srbenje, pekoč občutek, razpoke in luščenje kože ter neprijeten vonj. Glivice se širijo v vlažnem okolju, zato je dobra higiena ključna.

Zdravljenje: običajno je uspešno z lokalnimi protiglivičnimi kremami, pri hujših primerih pa tudi z oralnimi zdravili.

Preventiva: vključuje redno menjavo nogavic, sušenje stopal in uporabo osebnih copat v skupnih prostorih.

Profimedia

• Sistemske glivične okužbe

V določenih primerih lahko glivice povzročijo tudi resne, invazivne okužbe notranjih organov. Temu so posebej izpostavljeni bolniki z oslabljenim imunskim sistemom, denimo po kemoterapiji, presaditvi organov ali pri okužbi s HIV. Po raziskavah zaradi takšnih okužb letno umre več  milijonov ljudi, večinoma v bolnišničnem okolju.

Simptomi: so pogosto nespecifični in vključujejo visoko vročino, kašelj, težave z dihanjem, zmedenost, glavobol in utrujenost, kar lahko vodi do odpovedi prizadetih organov.

Zdravljenje: zahteva močne sistemske antimikotike in pogosto bolnišnično podporo. 

Preventiva: Ključni so zgodnje prepoznavanje simptomov, krepitev imunskega sistema, skrb za higieno ter ustrezno zaščito in zdravljenje pri ogroženih bolnikih, zlasti v bolnišničnem okolju.

Profimedia

Kdaj so glivice koristne

Treba je poudariti, da niso vse glivice škodljive. Denimo užitne gobe, kot so šitake, vsebujejo spojine, ki krepijo imunski sistem, zmanjšujejo vnetja in delujejo kot antioksidanti. Raziskave več ameriških univerz kažejo, da imajo ljudje, ki redno uživajo gobe, nižje tveganje za depresijo in presnovne bolezni.

Poleg tega glive uporabljajo v medicini. Penicilin, prvi antibiotik, je bil odkrit prav s pomočjo glive Penicillium notatum. Glivice ne nazadnje sodelujejo tudi pri fermentaciji, proizvodnji vitaminov in razgradnji organskih snovi v naravi.

Kako najti zdravo ravnovesje

Glivične okužbe so razširjena in pogosto prezrta zdravstvena težava, ki lahko prizadene vsakogar – ne glede na spol ali starost. V preprečevanju nevarnih zapletov, ki ogrožajo življenje, je treba ohraniti zdravo ravnovesje med koristnimi in škodljivimi glivicami. To dosežemo z vzdrževanjem dobre higiene, uravnoteženo prehrano, s skrbjo za močan imunski sistem, ob morebitnih glivičnih okužbah pa pravočasno in ustrezno zdravljenje.