R. N., arhiv DL

##IMAGE-3375155##

Lovci v spomladanskem času opravljajo številne aktivnosti. Poleg priprave na lovno sezono in začetka odstrela glavne lovne vrste pri nas, srnjadi, odpravljajo tudi škodo po divjadi, zlasti divjem prašiču. Mnenja v zvezi s škodljivostjo delovanja divjega prašiča pa so različna, pravi podpredsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač.

Spomladi se največ škode po divjadi pojavlja na travinji zaradi divjega prašiča, ki zaradi spomladanskih potreb po beljakovinah išče ogrce majskega hrošča in ob tem kmetom razrije travno rušo.

Veliko škode na Kočevskem

Nekateri v tem, da divji prašiči pojedo ogrce majskega hrošča, iz katerih se tako ne razvijejo hrošči, vidijo koristno delo, kmeti večinoma ne, zato škodo po zakonu popravljajo lovci, ki upravljajo z divjadjo na določenem območju. Kot je pojasnil Bradač, je letos veliko preoranega na Kočevskem, pa tudi z drugih območij prihajajo podatki o povzročeni škodi.

Do konca aprila letos so lovci evidentirali za dobrih 22.000 evrov škode, vendar vsa še ni evidentirana. Glede na dosedanje podatke s terena in aktivnosti lovcev pa Bradač ocenjuje, da bo spomladanska škoda zaradi divjih prašičev letos bistveno večja kot v preteklih letih. Razlogov je verjetno več, težko izpostavi enega samega, verjetno pa je na to vplivala tudi dolga zima.

Bradač pravi, da strokovnjaki govorijo tudi o koristnosti divjih prašičev v takšnih primerih ob dejstvu, da je lahko ponekod na hektarju travinje tudi do sedem ton ogrcev, ki lahko v nadaljnjih stopnjah razvoja v celoti pojedo korenine travne ruše, ki se zato posuši, pozneje pa bi se razvili majski hrošči in napadli v bližini zasejane poljščine. Lovci so po zakonu dolžni takšno škodo poravnati. Popravijo jo neposredno ali pa jo plačajo.

Lani je Lovska zveza Slovenije (LZS) v celem letu izplačala skupno za skoraj 364.000 evrov škode po divjadi. Podatek zajema izplačano škodo in ne vključuje prostovoljno opravljenih ur dela ter vrednosti materiala. Sicer pa lovci kmetom priporočajo, da naj svoje pridelke ustrezno zaščitijo. Tako lahko denimo zgodnje posevke koruze pred sivimi vranami zaščitijo z različnimi strašili, njive v bližini gozda pa z različnih ograjami.

Preberite še ...

Trendi · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

700 pripravnikov, članov okoli 22 tisoč

V spomladanskem času opravljajo lovci tudi številne druge aktivnosti. Ves mesec maj bodo še potekali delni občni zbori po volilnih okoliših po Sloveniji, nato pa bo v 6. junija v Ljubljani glavni občni zbor LZS. V spomladanskem času potekajo tudi preverjanja lovcev glede usposobljenosti za lov in rokovanja z orožjem, prav tako v svoje vrste prek izpitov sprejemajo nove lovce. Kot je pojasnil predsednik LZS Srečko F. Krope, imajo vsako leto več kot 700 novih lovskih pripravnikov, njihova povprečna starost pa je 32 let. Članov LZS je sicer okoli 22.000.

LZS sodeluje tudi pri pripravi področne zakonodaje. Kot je pojasnil Krope, bodo v maju verjetno na ministrstvu za kmetijstvo in okolje skupaj z ostalimi subjekti usklajevali predlog za spremembo uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob, z ministrstvom pa bodo sodelovali tudi pri pripravi drugih novih aktov.

Z majem odstrel srnjadi

Sicer pa se je za lovce s 1. majem začel odstrel glavne lovne vrste v Sloveniji, to je srnjadi. Lani je številka skupnega odvzema srnjadi iz narave (odstrel, povozi, bolezni) znašala 40.066 osebkov. Od tega razmeroma velik delež predstavljajo povozi srnjadi, saj je lani na cestah končalo 5204 srnjadi, ki predstavljajo tudi največji delež med povoženimi divjimi živalmi.

Lani je bilo na območjih, ki jih upravljajo lovske družine po Sloveniji, skupno povoženih 8071 divjih živali, letos do konca aprila pa 1659, od tega skoraj 1300 srnjadi.