Arhiv Štajerskega Tednika

Za bolezen so najbolj dovzetne mlade mačke, nekje do 6. meseca starosti, ter breje mačke in mačke z oslabljenim imunskim sistemom. Virus se prenaša preko izločkov okuženih živali, z iztrebki in urinom ter tudi neposredno s krvjo kot posledica pretepov med mačkami in pikov krvosesih insektov.

Inkubacijska doba bolezni je povprečno med 5 in 9 dni. Virus vstopi v telo preko prebavil ali nosne votline in se najprej razmnožuje v vratnih bezgavkah. Od tod se s krvjo raznese naprej po telesu, kjer se razmnožuje v hitro delečih se celicah. To so predvsem celice limfatičnega sistema ter črevesna sluznica. Pri okužbi v prvih dnevih življenja ali že med samo brejostjo pa virus napade tudi živčni sistem, predvsem celice malih možganov.

Sama klinična slika je posledica porušitve imunskega sistema zaradi malega števila belih krvnih celic in s tem povezane sekundarne bakterijske okužbe. V najhujšem primeru lahko pride do smrti že v 12 urah po začetku kliničnih znakov. Najpogosteje pa se najprej pojavita visoka temperatura in neješčost. Po nekaj dneh se pojavi bruhanje, kasneje tudi driska, ki je lahko krvava. Zaradi bruhanja pride do močne dehidracije, kar z drugimi znaki lahko počasi vodi v komo in nato smrt. Če živali preživijo prvih pet dni, po navadi okrevajo, vendar je okrevanje dolgotrajno.

Pogin mačke lahko s hitrim obiskom pri veterinarju tudi preprečimo.

Preberite več v Štajerskem Tedniku