Jure Kljajić

Prostoživeče živali, ki so prilagojene na zimo, so v tem času zaradi mraza in pomanjkanja hrane ogrožene. Dodatno jih s svojim neprimernim ravnanjem, ko posega v njihovo življenjsko okolje, ogroža tudi človek. Med ta ravnanja sodijo pohodi zunaj uhojenih poti, sprehajanje psov v naravi brez nadzora, smučanje zunaj označenih smučišč in vožnja z motornimi sanmi zunaj poligona. 

Jure Kljajić

Kot so zapisali na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so živali, predvsem divjad, prilagojene na zimo z menjavo letne dlake z zimsko, tolšča, ki jo pridobijo jeseni, pa jim pomaga v mrzlem delu leta. Da preživijo, se gibajo manj in po nepotrebnem ne porabljajo energije, umaknejo se tudi v prezimovališča, kjer potrebujejo predvsem mir. V nasprotnem primeru zaradi pomanjkanja hrane, izgube dodatne energije zaradi mraza ter dodatno zaradi  bega so lahko za divjad usodni, saj živali težko nadomestijo izgubljeno energijo, oslabele živali pa so lažji plen, lažje zbolijo in ne nazadnje shirajo. 

Niko Časar

Za divjad pozimi ustrezno poskrbijo lovski čuvaji oziroma zaposleni v loviščih s posebnim pomenom, prav tako lovci iz lovskih družin. Divjad v tem obdobju uporablja krmišča, določena v načrtih upravljanja z divjadjo, na katerih je krmljenje dovoljeno le lovcem, ki so strokovno usposobljeni. Za vse, ki niso člani lovskih organizacij, zato velja opozorilo, da sami ne poskušajo zalagati krmišč za divjad ali pa jih krmiti na neprimernih mestih oziroma v bližini človeških bivališč, saj lahko s tem povzročijo več škode kot koristi.