Arhiv Dolenjskega lista

T.J.G.

Jutri praznujemo svetovni dan varstva živali. Ob tem je znana borka za pravice živali in predsednica predsednica NO Zveze društev proti mučenju živali Slovenije Lea Eva Müller opozorila na aktualno problematiko ter zgodovino ustanavljanja društev za zaščito živali po svetu in pri nas.

"V davnih časih so živalim pozornost posvečala le nekatera verstva, pa še ta so ločila živali na koristne in nekoristne, škodljive, lepe, grde … Prva društva za zaščito živali so vznikla šele v 19. stoletju - v Nemčiji leta 1837, Franciji 1845, na Dunaju in v New Yorku leta 1866 ter v Italiji leta 1871. Pod krono tedanje kraljice Viktorije je bilo v Veliki Britaniji leta 1824 ustanovljeno najstarejše društvo RSPCA, ki ima do danes že skoraj sto tisoč članov, 240 uniformiranih in dobro opremljenih inšpektorjev z javnimi pooblastili ter lastne ambulante. Že od leta 1917 ima tudi lastna zavetišča za brezdomne, zavržene živali. Največje združenje, ki vključuje društva vsega sveta, pa je WSPA London. V njem je preko 323 društev, med njimi tudi Zveza društev proti mučenju živali Slovenije. Zelo znano je društvo PETA, ki s svojimi akcijami prodira na vse kontinente.

Svetovni dan varstva živali bo Društvo za zaščito živali Novo mesto jutri, 4. oktobra, obeležilo s priložnostno stojnico na Glavnem trgu, na kateri bodo od 9. do 12. ure predstavljali aktivnosti društva in aktualno problematiko na področju varstva živali.

V Sloveniji smo prvo društvo proti mučenju živali ustanovili leta 1963, saj je bilo vedno bolj nevzdržno, da se je primere mučenja živali pometalo pod preprogo, mučitelji pa so ostajali nekaznovani. Tudi azilov za zavržene živali ni bilo, ampak je živali po cestah z žico lovil mestni konjar, imenovan šintar, ter jih doma na Igu pobijal s kolom in krampom.

Čeprav morda izgleda, da pri nas društva delujejo donkihotsko, ni tako. V Sloveniji je danes registriranih precej društev proti mučenju živali, po osamosvojitvi pa smo dobili že nekaj zavetišč za brezdomne živali. Leta 1987 so nam sicer odklonili osnutek zakona o zaščiti živali, rekoč, da ga ne potrebujemo, s pomočjo WSPA pa smo leta 1999 le dobili prvi slovenski zakon, ki kaznuje mučitelje živali.

V restavracijah je tudi vse več vegetarijanskih obrokov, vedno je manj krzna, kot zadnji uspeh naše Zveze pa štejemo sprejem 342. člena Kazenskega zakonika, kjer je zagrožena tudi kazen do enega leta zapora storilcu, ki mu dokažejo mučenje živali.

Državni zbor je amandma, ki ga je pravosodno ministrstvo podalo na naš predlog, sprejel z večino glasov. V veljavo bo stopil 1. novembra letos. In še nekaj: animalisti zelo pogrešamo sodelovanje veterinarskih inšpektorjev in znižanje tarif za veterinarske storitve."