Arhiv Lokalno.si

Le kdo ne pozna poljskega maka, te živo rdeče enoletnice iz družine makovk? Ponekod je poznan tudi pod drugimi imeni: gospodičnica, križec, divji mak, prpelica, pumpala, roštelica...Sicer ga štejemo med njivske plevele, je pa ta lepa roža kljub tej neugledni uvrstitvi navdihnila številne slikarje, ki so ga upodobili na tisočerih slikah. 

Rdeči cvetovi poljskega maka nosijo sporočilo goreče ljubezni, pa tudi prelite krvi, osuti listi pa sporočilo o minljivosti ...

V Sloveniji je poljski mak med maki najbolj razširjen in znan. Pojavlja se v žitnih poljih, na strniščih in ob poteh. Steblo je slabo razraslo in dlakavo. Cvet, ki se razvije iz prav tako dlakavega mešička, izgleda pomečkano, ima dva čašna in štiri venčne liste, ki imajo pri dnu črno liso. Če mak naberemo za šopek, se listi hitro osujejo, najlepši je v naravi, kot velja tudi za vse druge rože.

Plod poljskega maka je mnogosemenska glavica, iz katere se osipavajo drobna semena. V poljskem maku ni opija, vsebuje pa nek drug alkaloid, ki ne deluje omamljajoče. V ljudskem zdravilstvu so sirup iz cvetov poljskega maka uporabljali proti kašlju in bolečinam v prsih.

Preberite še ...

Zanimivosti

Kako dolgo še? Čakalne vrste se daljšajo, bolniki pa iščejo rešitve

Zaradi uporabe herbicidov poljski mak vse bolj izginja z naših polj. Včasih so bila žitna polja ob času cvetenja vsa rdeča, danes pa nas le še tu in tam razveseli skupinica teh lepih cvetov, ki morajo odcveteti pred prihodom kombanja ... takšni so zakoni narave.

Tekst in foto
Vinko Kukman

Galerija

Arhiv Lokalno.si