Arhiv Štajerskega Tednika

Kasneje je to veliko haloško LD izjemno uspešno vodil polnih 18 let in mu vtisnil neizbrisen osebni pečat. »Domačim lovcem ostajam zvest še danes, za vse nas podlehniške lovske prijatelje lahko rečem, da smo resnično pravi lovski tovariši. Tovarištvo med nami veliko šteje in jaz se veselim vsakega druženja s svojimi rojaki,« še danes rad poudari.

Emilijan (Milan) Trafela sodi poleg Franja Šalamuna in Alfonza Mazluja med najuglednejše ptujske lovske funkcionarje in zavzema pomembno mesto tudi v slovenskem lovskem prostoru kot gozdarski in lovski strokovnjak, še bolj pa lovstvu in naravi povsem predan naravovarstvenik.

Njegove bogate strokovne in organizacijsko-vodstvene vloge v območni Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož ni treba posebej razčlenjevati. Lovci tega območja ga izredno spoštujejo in cenijo kot iskrenega lovskega tovariša in človeka, ki je vedno znal najti lepo besedo in pohvaliti, kar je bilo dobrega. Hkrati pa brez dlake na jeziku opozoriti na napake in slabosti, ki so se dogajale po LD. Poznan je kot odkritosrčen in delovni mož, ki je vedno znal ločiti zrnje od plev. Kljub letom še rad zahaja v lovišče svoje LD Podlehnik, v kateri je že dolga leta častni starešina. Haloze so ostale njegov dom in tudi haloško lovišče mu je najdražje.

Če za koga, potem je za Milana, kot ga kličemo njegovi prijatelji, lov bil in je stvar velike časti in osebne odgovornosti do narave in divjadi kot njenega velikanskega bogastva. Za zdajšnjo in predvsem prihodnje generacije. Zato jo je treba skrbno varovati, kot zelo rad javno izpostavlja.

Predsednik območne Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož je postal leta 1973 in jo uspešno vodil 44 let, vse do aprila 2017, ko so ga lovci imenovali oziroma izvolili za častnega predsednika. Kot predsednik območne ZLD Ptuj-Ormož in tudi kot predsednik začasnega organa (ZO) LZS med letoma 2005–2006 je poskrbel, da se je lovska organizacija tudi javno in medijsko odpirala navzven. Lovstvo po njegovem trdnem prepričanju ne more ubežati družbenim tokovom in dogajanjem in mora temu toku nenehno slediti ter se prilagajati novim razmeram. Ob tem pa mora ohraniti svoje izvirne vrednote, tradicijo in lovsko kulturo, predvsem pa lovsko etiko in tovarištvo, torej vrednote, ki spremljajo slovensko zeleno bratovščino že več kot stoletje. Z vsemi vzponi in padci, katerih sam ni nikoli zanikal. V času njegovega aktivnega delovanja v območni ZLD in v organih LZS je bila zelo odmevna lovska razstava leta 1972. Napredek je bil dosežen tudi v lovski kulturi, ki je bila v času njegovega vodenja ZLD Ptuj-Ormož deležna velike pozornosti. Podprl je ustanovitev samostojne skupine ptujsko-ormoških lovskih rogistov, ki že več kot tri desetletja delujejo kot promotorji ne samo lovstva in lovske kulture, pač pa tudi starodavnega mesta Ptuj, širše okolice, regije in države Slovenije. V času njegovega predsedovanja je bilo na Ptuju izvedeno 37. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov.

Slovenski lovci mu želimo še veliko zdravih let, dobrega pogleda in mu ob visokem jubileju iskreno čestitamo.

Marjan Toš