Divjih prašičev v okolju vedno več, tudi blizu naselij
Populacija divjega prašiča se hitro širi. V Spodnjem Podravju so jih lovci predlani uplenili več kot 800, lanska številka se je ustavila blizu 700, je povedal predsednik Območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL) na ptujsko-ormoškem območju Peter Kovačec. Divji prašiči povzročajo sive lase južnim sosedom, kjer so se tako razmnožili, da jih je moč srečati v naseljih. Naravnega sovražnika, razen volkov, v tem delu Evrope skoraj nimajo, razmnožujejo se izjemno hitro.
Na Lovski zvezi Slovenije (LZS) so pojasnili, da je populacijo divjih prašičev v naravi težko oceniti, saj gre za migracijsko vrsto. Najvišji odstreli so na Primorskem, Krasu, kočevskem in belokranjskem območju, v minulih treh letih so jih lovci na območju države uplenili skoraj 44.000; lani 14.050, predlani 18.963 in leta 2020 10.650.
V Spodnjem Podravju jih je največ v Halozah
Po besedah Petra Kovačeca se v spodnjepodravski regiji največ divjih prašičev zadržuje na haloškem koncu, kjer je tudi največ odstrela. Lovci za odstrel sicer oblikujejo plan, vendar pa odstrel divjega prašiča ni omejen, razen za svinje z mladiči od februarja do julija.
Divji prašiči se veliko selijo. Jeseni in pozimi se bolj zadržujejo v gozdnatem delu, kjer je več podrasti, v poletnih mesecih se selijo na koruzna polja. „S komasacijami kmetijskih zemljišč smo jim naredili veliko uslugo. Čim večja so zemljišča, tem bolj ugoden je zanje življenjski prostor in manjša možnost, da jih preženemo. Zato je jeseni na koruznih njivah tudi veliko škode. Ko se polja izpraznijo, se selijo v Haloze in na njihovo obrobje.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
