##IMAGE-3049683##

Letošnje leto nam ni bilo nič kaj naklonjeno, ogrožal nas je COVID-19, živeli smo v večnem strahu, da smo zboleli, izogibali smo se eden drugega, da se ja ne bi okužili, privajali smo se na zaščitne maske, skratka - življenje se nam je obrnilo na glavo. No, preživeli smo nekako najhujše. In prišlo je poletje, tako željeni letni čas, ko vsi delamo načrte, kje bi ga najlepše preživeli, se odpočili, poveselili in vsaj za nekaj časa pozabili na vse skrbi, ki nas tarejo.

Bolj kakor kdajkoli prej potrebujemo nekaj dni oddiha, še posebej, ker napovedi o virusu niso nič kaj spodbudne. Grozi nam drugi val. Mogoče smo se preveč sprostili, pozabili malo na zaščito in kakor vsako leto se je začela selitev množic, ki hitijo na dopust, seveda v obljubljeno deželo na morje, in jih ne moti gneča na cestah in čakanje na mejah v avtomobilih, razbeljenih od vročine. Mimogrede pa nam za slovo pustijo še kakšen virus.

Ja, morje, za večino ljudi je to edini kraj, kjer se najlepši dopust da preživeti. Pozabljajo na prečudovite gore, na idilične zelene kotičke ob bistrih rekah, ki prijetno šumljajo in te popeljejo v svet miru, sprostitve in še bi lahko naštevala vse lepote krajev, ki se jih izogibamo, ali pa zanje preprosto ne vemo. Morje ima pač magično moč, ki vse nezadržno privlači.

Pa vrnimo se k morju. V davnih, davnih časih, ko se je naš planet komaj začel oblikovati in se je nenehno spreminjal, je obstajalo morje Tetida, ki je pokrivalo večino današnje Evrope. Zaradi tektonskih sprememb se je dno morja dvignilo, nastale so nižine in se formirale gore. Tako je na ozemlju današnjega Prekmurja nastalo suho dno, na katerega je veter na milijone let nanašal iz Azije sediment, ki se je sprijel in nastala je rodovitna prst – puhlica. V času rimskega cesarstva je to bila njihova provinca in ker je bila rodovitna prst idealna za gojenje žitaric, je bila poimenovana Panonska nižina. Od kod ime? Panem v latinščini pomeni kruh.

Še danes je naša Panonska nižina – Prekmurje žitnica in zakaj ne bi dopusta preživeli prav tam. Očarale nas bodo nepregledne njive pšenice, ki se v soncu bleščijo kakor zlato in v rahlem vetriču v ritmu valovijo kakor morje – zlato morje. Vsa modrina neba je ujeta v plavicah, ki se s svojo prečudovito modro barvo šopirijo med klasjem, družbo pa ji dela žareči rdeči mak. Lep kontrast. Na večer, ko se usedemo na klopco pod starim hrastom na prijetni domačiji in počasi srkamo rujno vince, ki je zraslo v vinogradih na bližnjih gričih – osamelcih, nas prevzame lepota zahajajočega sonca, ki se utaplja tam daleč na obzorju v zlato morje. Mak, obsijan z bleščečimi žarki sonca, nam večerno zarjo oznanja in kakor bog spanca se nam predstavlja. Zlato morje za počitek pripravlja.

Ni pa to edino, kar nam Panonska nižina ponuja. Iz zemlje vre zdravilna voda, ki jo tam s pridom izkoriščajo in lahko se osvežimo in si naberemo novih moči tudi v številnih zdraviliščih. Zanimiv je ogled hišic – cimprač, zgrajenih iz lesenih brun ometanih z mešanico gline in slame ter pokritih z rženo slamo. Povzpnimo se na stolp Vinarium (prekmurski svetilnik), od koder je lep pogled na Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško ter seveda Slovenijo. Še bi lahko naštevala, pa prepričajmo se sami. Za konec našega dopusta naj nas očarajo še nežne in skrivnostne orhideje iz rastlinjaka Tropski vrt, ki so balzam za oči in dušo.

Verjemite, domov se boste vrnili obogateni z lepotami, odpočiti in sproščeni. Zlato morje se lahko kosa z vsemi morji sveta.