Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V visokogorju so že prave zimske razmere, vendar se črnomaljski planinci zlepa ne odpovemo pohodom v naravo. Tako smo se ta vikend odpravili v »tople« kraje; obiskali smo namreč razgledne grebene slovenske Istre.

Po dokaj dolgi vožnji smo začeli svoj pohod v mali vasici Gračišče; tu je skupinica fotografskih navdušencev pod vodstvom izkušenega Vinka Kukmana odšla na foto-safari po robeh nad Šočergo, večina pa se je napotila na vrh Lačna (451 m); z razglednega stolpa se nam je odprl širen razgled po slovenski Istri vse do Kraškega roba in Tržaškega zaliva. V lepem sončnem vremenu smo nadaljevali pot po razglednem grebenu proti Kuku (498 m). Značilna kraška pokrajina z od burje »skuštranimi« bori in žarečimi grmički ruja nas je spremljala vso pot.

Preberite še ...

Zanimivosti

Presenetite jo drugače kot običajno

Sestop po prepadnem skalnem robu nad Movraško steno v vasico Movraž je bil povsem »alpski«; potrebno je bilo kar nekaj pazljivosti in varen korak, da kdo ni odšel po »bližnjici« v dolino. Nato pa nas je pot vodila do vasice Dvori, nad katero so znameniti kraški spodmoli, imenovani tudi »ušesa Istre«. Mimo prikupnega naravnega mostu smo se povzpeli v zavetje ogromnih »pol-jam«; če se človek tu umiri in prisluhne tišini, je lahko priča nenavadnemu pojavu: zaradi konfiguracije terena lahko prisluhne glasovom iz doline. Sicer smo v glavnem slišali ropot avtomobilov s ceste globoko v dolini, vendar pravijo, da si lahko v starih časih, ko so bili avtomobili še redkost, slišal pogovor mlinarjev ob številnih mlinih v dolini. Če je to le legenda ali je v tem kaj resnice, pa nismo mogli preveriti. Vsekakor je bila akustičnost pod spodmoli enkratna in ves ambient prvobiten in kar nekako divji.

Nato pa smo še malo poplezali; po kratki zavarovani poti smo se levo od spodmolov povzpeli na kraško planoto in odšli zahodno proti romantični cerkvici sv. Kvirina; spet smo uživali v širnih razgledih, sončni žarki pa so »zanetili« živo pisane grmičke ruja, da je zažarel v celi paleti toplih, ponekod celo krvavo rdečih barvah. Vsak grmiček je žarel v svojih odtenkih, sončni žarki pa so med razcefranimi oblaki risali skrivnostne sence po spokojni pokrajini. Z eno besedo, pravi raj na zemlji … Cerkvica na obzorju med ošiljenimi visokoraslimi cipresami je samo še dopolnjevala spokojnost poznojesenskega dneva.

Po sestopu do avtobusov smo zaključili »popotniški« del dneva; čakal nas je le še ogled hrastoveljske cerkvice sv. Trojice z znamenitimi freskami, med katerimi je najbolj znan Mrtvaški ples. Vtise z nepozabnimi doživetji nabitega dne pa smo poplaknili s pravim domačim refoškom; seveda tudi pašta in pršut nista manjkala.

Galerija

Arhiv Lokalno.si