B. G.; F. V.; V. K.

Na veliko žalost faranov je bil - zaradi bolezni - odsoten naš župnik Vinko Guna, ki je kljub upokojitvi še vedno z nami. Verski obred so s svojimi vložki lepo popestrili adlešiški tamburaši ter pevke (sicer) Mešanega pevskega zbora Mili glas iz Črnomlja in cerkvene pevke adlešiške župnije. O dogodku, kapelici, vasi in fari je nekaj besed spregovoril tudi avtor tega prispevka. 

O kapelici sicer ni veliko znanega saj adlešiški kronist, župnik Ivan Feliks Šašelj v 19. stoletju ne piše o njeni gradnji ali obnovi in tudi drugje ni najti podatkov o njej.

· Slovenija

Ljudje ob Kolpi: Ivan Feliks Šašelj

Legenda pa pripoveduje, da so kapelico postavili prvi vaščani, ki so se naselili na tem težavnem kraškem terenu in ker so se srečevali z različnimi križi in težavami so jo dali tako tudi posvetiti – kot kapelico: Svetega Križa. Po hudem udaru strele v 70. letih, ki je močno poškodovala streho in omet, so svoje naredili tudi vandali in objekt je žalostno propadal in kazal klavrno podobo kraja. Neznano kam je izginil korpus Križanega, a se je pozneje na srečo našel in zelo lepo ga je obnovil selski zet Jože Šimec, sicer Šokec. Po desetletjih dogovarjanja smo krajani le zmogli toliko volje in z ureditvijo objekta in okolice odpravili sramotno stanje ter kraju in krajanom in tudi obiskovalcem v občudovanje in rabo ponudili lep objekt. Pri obnovi so sodelovali vsi krajani (in nekateri potomci tukaj rojenih), ki so to zmogli in čutili potrebo. Ves material in delo je bilo podarjeno.

B. G.; F. V.; V. K.

Velika Sela s takšnim imenom obstajajo od leta 1955. Pred tem je obstajala vas Sela, ki so se delila na Velika in Mala Sela. Številčenje hiš je bilo enotno. Uradno je občinski svet ime vasi na predlog županje (ob nasprotovanju edinega svetnika, prebivalca tega kraja) še enkrat spremenil imena: sedaj naj bi se sela pisala z malo začetnico. 

Valentin Križan

Kot poje naša himna, se Selčani imenujemo SELSKI JELENI:

»Gora se zeleni,
gora se zeleni.
Po njej se pasejo,
po njej se pasejo,
Selski Jeleni …«  

Sicer nam Adlešičani pravijo Pužari (jelen je po adlešiško lahko veliki parkljar, žuželka rogač ali polž …) Na zabavnih srečanjih je navada, da prisotni vstanejo in zapojejo himno. Tudi prebivalci sosednjih vasi imajo svoje vzdevke in himne: Žabarji, Gliste, Pajšani … Prebivalce fare Adlešiči pa drugi Belokranjci imenujejo Pčkari, nekateri tudi Fuziki.

31. grudna (decembra) 1800 so imela Sela Velika in Mala 21 hiš s 134 prebivalci, od tega 55 moških in 79 žensk. Leta 1966 sta imeli vasi 42 prebivalcev manj. Danes je v Velikih Selih uradno prijavljenih nekaj več kot 20 prebivalcev. A če bi kdo želel izkoristiti prednost državnih subvencij, se ne bo mogel sklicevati na demografsko ogroženo območje, saj so uradniki ugotovili, da vas ni več demografsko ogrožena …

Preberite še

Kultura

Odlična ideja za poletni izlet po Sloveniji

Še nekaj statističnih zanimivosti: 23. novembra 1849 so se pri osebujnikih (bajtarjih) Žarkovič rodili trojčki: Jure (Jurij), Bare (Barbara) i Ane (Ana). Najstarejša znana krajanka v 19. stol. Je bila Kata Žarkovič, ki je doživela 100 let. Španska gripa, ki je v Beli krajini najhuje razsajala v Tribučah in Selih, je v naši vasi vzela (vsaj) 22 življenj. Pred tem so faro in Sela Velika in Mala zelo prizadele koze (6x) in kolera (3x) – v epidemiji 1855 leta je umrlo 14 ljudi (v fari Adlešiči skupaj 45). Pred II. svetovno vojno so pri vsaki hiši redili drobnico, vsi kmetje tudi govedo in v slamnatih koših je čebelarilo 10 domačij. Znana je bila pridelava lanu in konoplje ter tobaka in predelava ovčje in kunčje volne. Kmetije so bile kljub težkim razmeram samooskrbne. Danes na treh kmetijah redijo ovce, na eni dve kozi, na dveh govedo, ena ima tudi prašiče in osle, prisotna je perutnina in imamo enega velikega čebelarja. Leta 1933 so naši predniki s sofinanciranjem Dravske banovine uspeli zgraditi veliko vaško šterno (rezervoar kapnice še vedno v uporabi), ki je poleg hišnih kapnic in zbiralnika vode Vodenica (naravna vrednota) zagotavljala potrebe po pitni vodi vse do izgradnje vodovoda pred nekaj leti. V šolskem letu 1944/45 je bila pri Bombiku tudi osnovna šola, ki jo je obiskovala 31 Selčanov. Po požigu vasi 22. marca 1945 (zgorele niso le 4 hiše) nobena šola v adlešiškem območju več ni delovala. Do leta 1971 je v vasi delovala hidrometeorološka postaja.

B. G.; F. V.; V. K.

Pomembni krajani Velikih Sel: Peter Peteh – (Skrajni ali Škoreč), Matija Peteh, (Skrajni ali Škoreč), Barbara Peteh (Petehova ali od  Vučjega ogrizka) poročena Husič (h Komancu), Jože Jankovič (Tajnikov), Miha Jankovič, Miko Mušič, Ivan Požek – (Od Gornjega Fabeta), Mike Peteh, (Petehov ali od  Vučjega ogrizka), Jože Peteh (Štampeharov) … Med živečimi sokrajani pa moramo izpostaviti akademsko slikarko Joni Zakonjšek in prav tako mednarodno znanega režiserja Vlada Škafarja. 

Oglejski patriarh Bertold leta 1228 piše da »… ljudstvo na Metliškem tava v zmotah in opravlja poganske obrede …«. Kapelica sv. Nikolaja v Adlešičih je omenjana že 1331 leta in leta 1785 je postala podružnica podzemeljske fare. Z dvornim dekretom postane samostojna fara 23. junija 1789. Prvi vpis v župnijske knjige je zabeležen 15. januarja 1791. Prvi kaplan v faro pride šele leta 1841 – Franc Bogovič, ki je očitno napreden saj je poleg Mihaela Grabrijana - Ivečega edini naročnik Kmetskih in rokodelskih Novic.

V letih 1791-1800 se je v adlešiški fari poročilo tudi 64 zakoncev mlajših od 16 let, znan tudi primer 12 letne neveste. Prvi župnik v Adlešičih je bil kartuzijanec Jakob Kraševec, med najbolj svetovno znanimi pa so Lavoslav Gorenc-Podgoričan, Ivan Feliks Šašelj, kaplan Jurij Humar (čudodelnik s Primskovega!). Žal je bil tudi prva žrtev komunističnega terorja med duhovniki v Beli krajini kaplan Jože Kofalt doma iz Krvavškega Vrha (izgnan od Nemcev iz Štajerske na Hrvaško, od koder je pobegnil domov), ki službe ni mogel niti resno nastopiti. 

· Pustili so pečat

Ljudje ob Kolpi: Jurij Humar je imel čudežno zdravilno moč

Lepo vabljeni v Velika Sela, kjer boste lahko poleg kapelice obiskali tudi druge zanimivosti, videli pisano druščino rejnih živali, pokušali in kupili domače dobrote in poklepetali s prijaznimi domačini.

Galerija

B. G.; F. V.; V. K.