Predvidoma v mesecu ali dveh bo vino metliček slednjič dočakalo tudi polnitev v majhne stekleničke. In ravno to sem kot avtor njegovega pomanjševalnega imena oz. prav zato, imajoč hkrati v mislih tudi primeren turistični spominek Metlike, načrtoval že ob metličkovem rojstvu pred približno štirimi leti. Mimogrede: njegov sestav (45 % portugalke, 45 % žametne črnine in 10 % modre frankinje) so tedaj definirali naslednji štirje najuspešnejši pridelovalci vin metliškega vinorodnega podokoliša: Anton Kostelec–Dolc, Otmar Šturm, Martin Pečarič in Jože Prus, vendar sta se - sicer brez kake opaznejše vzporedne promocije - s ponudbo te lahkotne in živahne rdeče belokranjske zvrsti, občasno polnjene v tričetrt in litrske steklenice, doslej ukvarjala le prva dva, polnitev v majhne stekleničke pa je zaenkrat napovedal samo Anton Kostelec–Dolc.

Metliček v majhnih stekleničkah s prepoznavno mladostno podobo popularnega Metličana na etiketi bi nekako po vzoru Mozartovih čokoladnih kroglic lahko postal zelo donosen turistični spominek Metlike, saj Tonija Gašperiča skozi njegovo takšno ali drugačno in domala nenehno pojavljanje v javnosti pozna več kot polovica Slovenk in Slovencev. Poleg tega pa bi marsikateri turist ob njegovem tihem povabilu s stekleničke - denimo: "Kupi me, ne bo ti žal!" - po zaslugi privlačnega in na hrbtni etiketi navedenega sestava vina, kakršnega si zavoljo precej redke oz. v Sloveniji skorajda samo na metliškem vinorodnem podokolišu pridelane portugalke kje drugje niti ne bi mogel privoščiti, vsaj stekleničko, če ne še kakšno več, preizkusil že kar na kraju nakupa spominka. Seveda, če ne bodo razni posredniki pri prodaji tega izdelka preveč pretiravali z njegovo ceno, ki pa bi morala že od začetka kriti tudi primerno licenčnino za uporabo podobe znane osebnosti na etiketi. Ne pa tudi licenčnine za uporabo imena metliček – krajevnih imen ali njihovih izpeljank si ni dovoljeno lastiti -, ne glede na to, da sem po naključju pravzaprav šele jaz, ker pač kdaj prej v zgodovini Metlike za neko konkretno poimenovanje z njim morda niti ni bilo prave potrebe, odkril ustrezno vsebino in s tem dovolj tehten razlog za njegovo obelodanitev.

Naj še pojasnim, da izraza metliček in Metličica – tako se verjetno že kmalu od nastanka krajevnega imena Metlika imenuje 625 m dolg potoček pri Rosalnicah – ne pomenita običajnih pomanjševalnic, ampak sta posredno izvedeni na naslednji način: odrasla prebivalca Metlike, moški in ženska, se imenujeta Metličan in Metličanka; njunima majhnima otrokoma obeh spolov bi rekli Metličanček in Metličančica, a če enemu in drugemu izrazu odvzamemo zlog "čan", dobimo okrajšani pomanjševalnici Metliček in Metličica. Na enak način tvorjene pomanjševalnice so znane in v uporabi tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih, na primer Ljubljanček (trgovina s spominki na Miklošičevi 1 v Ljubljani), Kranjček (ime turistične agencije v Kranju), Mariborček (pred štirimi leti eno od predlaganih imen za mariborski turistični vlakec), Piranček (ime vsaj dveh okrepčevalnic v Piranu), in morda še kje. V glavnem se torej okrajšane pomanjševalnice krajevnih imen uporabljajo za razna poimenovanja v okviru turistično-gostinske dejavnosti in za ta namen je bila uporabljena tudi pomanjševalnica metliček, ki pa bo do svoje prave veljave prišla šele na majhnih stekleničkah v vlogi predstavljenega in nedvomno tudi enkratnega turističnega spominka Metlike.