Kakšna je skrivnost šmarske poti?
»Informacij je ogromno, a kar šteje, je zgodba.« Tako pravi Igor Podgoršek, ki v zadnjem času pripravlja brezplačna turistična vodenja po največjih znamenitostih občine Šmarje pri Jelšah. Muzeja baroka, kalvarije in cerkve sv. Roka ne predstavi le s podatki, do katerih lahko vsak obiskovalec dostopa sam, ampak s svojimi iztočnicami odpira številna filozofska, verska in bivanjska vprašanja.
V času epidemije koronavirusa je bila cerkev sv. Roka, do katere se obiskovalec lahko povzpne po poti med kalvarijskimi kapelami, priljubljena pohodniška točka za domačine. Tudi Podgoršek, ki v občini živi zadnjih 20 let, jo je večkrat obiskal, da bi se razgibal in premagal 136 metrov višinske razlike. »Sopihal sem gor in dol in sčasoma začel opažati povezave s stvarmi, ki sem jih zaznal tudi med svojimi potovanji v tujino. Bolj ko sem se poglabljal v omenjene povezave, večjo sporočilno vrednost sem odkrival.«
Izpostavil je, da je Šmarje, kjer je bilo v prvem valu epidemije eno največjih žarišč okužb, znano po sv. Roku, zavetniku proti kužnim boleznim. Podgoršek v predstavitvi omenjene cerkve iz leta 1646, muzeja baroka, v katerem je stalna razstava 43 originalnih več kot 260 let starih lesenih skulptur iz kalvarijskih kapel, a tudi med obiskom kalvarije, ki spada med sedem čudes Slovenije, med drugim govori o razumevanju življenjskih preizkušenj, sprejemanju trpljenja, dojemanja časa in odpira številna vprašanja o smislu bivanja. »Do odrešitve, o kateri govori krščanska vera, ne moremo brez trpljenja. Niso le kipi in kapelice tisti, ki nosijo sporočilo. Želel sem ustvariti zgodbo v duhu sedanjega trenutka. Sedanji trenutek to potrebuje,« je pojasnil.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
