Arhiv NTRC

»Napori naših ribičev, zlasti ribogojske ekipe in čuvajske službe, so usmerjeni v vzdrževanje staleža avtohtonih ribjih vrst, v boj proti brezbrižnim onesnaževalcem narave, posegom v vodotoke, krivolovcem in žal tudi v boj proti ribojedim pticam,« pojasni predsednik družine Gregor Križnik, ki je s Savinjo povezan že od otroštva. Že kot deček je ob njej rad opazoval ribiče, ki se jim je nato leta 1992 kot devetletnik pridružil. Do zdaj je ribe lovil po vsej Sloveniji, a kot pravi, je kakovost ribolova najboljša doma v Zgornji Savinjski dolini. A to ni nekaj samoumevnega. Zanjo imajo poleg naravnih danosti veliko zaslug ribiči.

Postrv, lipan in šarenka
Ribiška družina Ljubno, ki so jo ribiči ustanovili že leta 1955, gospodari z zgornjesavinjskim ribiškim okolišem, ki zajema Savinjo z njenimi pritoki od izvira do jezu v Grušovljah. V njej je poleg avtohtonih vrst potočne postrvi in lipana mogoče najti še šarenko, ki je bila v naše vode prenesena iz Amerike. Brez pomoči ribičev bi bil po Križnikovih besedah obstoj domorodnih vrst ogrožen. »Človeški posegi v okolje degradirajo vodotoke, ti se pregrevajo, vanje se vnaša vedno več sedimenta, zaradi česar je ogroženo življenjsko okolje rib. Če v Savinjo ne bi dodatno vlagali mladic, bi bil ribji stalež bistveno nižji.« Manjša dva ribnika, za katera skrbi ljubenska ribiška družina, sta zato namenjena gojenju avtohtonih vrst rib, ki jih, ko dopolnijo leto ali dve, vložijo v Savinjo. Večji, komercialni ribnik je namenjen, kot že ime pove, komercialnemu ribolovu. »Smo ena redkih družin v Sloveniji, kjer tako velik obseg dela opravimo na prostovoljni osnovi. V statutu imamo zapisano, da mora vsak član letno opraviti določeno število delovnih ur, če želi prejeti ribolovno dovolilnico.« Članom so na voljo letne ribolovne dovolilnice, medtem ko so za turiste na voljo enodnevne turistične ribolovne dovolilnice, katerih cena je šestdeset evrov.

Foto: Andraž Purg - GrupA

Preberite še ...

Trendi

Presenetite jo drugače kot običajno

Preberite več v Novem tedniku