Profimedia

Sodobni čas je prinesel številne spremembe tudi na področju starševstva - vse več je odkritih razprav o težkih področjih starševstva, ki nas obremenjujejo, in vse več je koristnih nasvetov, ki so marsikateremu staršu lahko v veliko pomoč. 

Vendar kljub vsem spremembam, ki so se zgodile, še vedno obstajajo nekateri zastareli miti o vzgoji. Zapisali smo najpogostejše starševske mite.

Obstaja ena »prava« vzgoja

Čeprav se že dolgo govori, da je vsak otrok individuum zase in da je vsak od staršev drugačen ter da njunega odnosa ni mogoče prebrati in prepisati iz knjige, še vedno obstajajo ljudje, ki preprosto verjamejo, da obstaja samo ena pravilna metoda, kako vzgajati svojega otroka.

Od tega, kako hraniti dojenčka, do tega, kdaj in kako ste otroka odvadili od plenic, premagali nekaj prvih ovir, otroka naučili zaspati samega ali ne, naj spi v svoji ali vaši postelji ... vsaka faza starševstva je predmet kritik in polemik. In nekaj zagotovo drži - ni enotne rešitve ali recepta za popolnega starša, ki bi bil uporaben v vseh družinah. Popoln starš je vsak, ki se dovolj trudi, da bi bil dovolj dober za svojega otroka, pa tudi zase in za celotno družino.

Profimedia

Nošenje in zibanje bo otroka razvadilo

Eden najpogostejših razlogov za polemiko je prav nošenje otroka. Marsikdo verjame, da bo tako otroka razvadil.

Včasih je edina možnost pomiritve otroka, da ga vzamete v naročje, ko je razburjen. Tako otroku izkažete ljubezen in mu daste vedeti, da vedno obstaja kraj, kjer bo varen, in to je vaš objem.

Dojenčka bi morali pustiti jokati

Če otroka vzamete v naročje vsakič, ko začne jokati, ga boste zagotovo razvadili. Najbolje je, da otroka pustite jokati, da se bo sčasoma naučil sam pomiriti.

Ta mit je zastarel. Dojenček z jokom nekaj sporoča, saj drugače ne more sporočiti, da nekaj potrebuje. Sčasoma se starši naučijo prepoznati vrste otrokovega joka, tako da vedo, ali je lačen, moker, vznemirjen, preveč stimuliran, utrujen ali potrebuje samo spremembo položaja, malo nežnosti in bližine mamice in očeta.

Ko otroka pustite jokati, bo samo jokal do onemoglosti in se ne bo naučil pomiriti. Dojenčki se niso sposobni naučiti samopomirjanja pred četrtim ali petim mesecem starosti.

Ko otroka pustite jokati in se na jok ne odzovete, najpogosteje otrok kriči vse glasneje in zelo hitro ugotovi, da mora biti agresiven, da opozori nase.

To je še bolj nevarno - če starši niso pozorni na jok, se nekateri otroci popolnoma nehajo odzivati. Sčasoma se ti otroci počutijo žalostne, negotove in nimajo samospoštovanja. Dolgoročno izgubijo samozaupanje, pa tudi drugim ne zaupajo. Takšen stres trajno okvari otrokov psihofizični razvoj, piše Zelena učionica.

Otroci, ki ne govorijo, ne razumejo ničesar

Ta mit je treba čim prej razjasniti, saj so prav otroci, mlajši od dveh let, tisti, ki vsrkajo vse (ne samo tistega, kar slišijo, ampak tudi tisto, kar vidijo), in kmalu zatem, ko začnejo govoriti, boste ugotovili, da so vse razumeli (in si veliko tudi zapomnili).

Profimedia

Majhni otroci najprej opazijo in si zapomnijo vedenje v svoji bližini, predvsem vedenje staršev ali starejših bratov in sester. Z odraščanjem to posnemajo. To so prvi vzorci vedenja in govora in tudi najbolj vplivajo - zato bodite pozorni, kaj govorite, saj res razumejo veliko več, kot si mislite.

Preberite tudi:

• Permisivna vzgoja ni bližnjica – je naporna in dolgotrajna pot
• Vprašajte Evo: hčerka se vede, kot bi bila v drugem svetu
• Izzivi za tiste, ki matere postanejo po tridesetem letu

Starejši otrok bo do mlajšega ljubeč

Čeprav je pričakovano in povsem normalno, ni nujno, da je res. Ljubosumje pri starejših otrocih je posledica očitnih sprememb v družini in pojava novega člana, ki bo zagotovo zahteval veliko več pozornosti (predvsem mame).

Na ljubosumje lahko vsaj delno vplivate. Pripravite starejšega otroka na prihod bratca ali sestrice, pogovorite se o tem, kaj se bo spremenilo in kako bo videti vaš vsakdan, ko vas bo več v družini, poleg tega pa se pogovorite o tem, kaj bo še vedno isto, kaj se ne bo spremenilo (predvsem zaradi ritualov in stvari, ki so jim zelo pomembne). Na ljubosumje vpliva tudi starostna razlika med otroki, zato ta mit res ne more biti splošno pravilo.