Arhiv NTRC

»Projekt kure« se ponavadi začne s premišljevanjem o njihovi namestitvi. V Sloveniji namreč velja pravilo »najprej štal'ca, potem krav'ca«, zato mnogi začnejo pri snovanju kokošnjaka. Ste tudi vi začeli z ogledovanjem pravljičnih kokošnjakov na Youtubu in Pinterestu? Ker smo ženske nagnjene h gnezdenju, bi rade tudi kuram zagotovile čim več udobja, zato jim nekatere šivajo tudi zavesice. Za mnoge vrtove so kokošnjaki postali prestižen del nove vrtne opreme, za katerega se investicija ne bo povrnila niti v nekaj desetletjih. No, enako bi lahko rekli tudi za številne vrtne ute in tiste za žar, ki stanejo veliko denarja in je najbolje, da nikoli ne preračunate, koliko je to na uro obratovanja.

Kaj kokoši zares potrebujejo?

Potrebujejo prostor in varnost, zato bodo »kokošnjaki igrače«, narejeni iz tenkih deščic, ki so pritrjene dobesedno s spenjačem, stežka prenesli sneg ali več dežja. Mrežice in ključavnice pa so na teh izdelkih tako slabe, da ne omogočajo zadostne zaščite pred plenilci. V takšne hišice kvečjemu namestimo kokljo, ki čaka naraščaj ali ima piščance, ki potrebujejo dodatno zaščito. Če jo že imate, je najbolje, da jo postavite nekam pod streho ali pa krepko ojačate, preden jo začnete uporabljati.

Premoženje za kurnik?

Na trgu so tudi umetelno izdelani leseni kokošnjaki, ki vas pritegnejo z videzom in s kakovostjo, odbijejo pa s ceno. Če vas seveda veseli estetika in denar za vas ni problem, lahko posegate tudi po takšnih rešitvah. Če pa ne želite za kokošnjak odšteti povprečne plače, si lahko ogledamo druge možnosti. Mogoče namestitev že imate, pa se tega ne zavedate. Kokoši res niso zahtevne in so povsem zadovoljne tudi v pasji uti (seveda brez psa), v opuščeni otroški vrtni hiški ali lopi za orodje. Naše so zelo zadovoljne tudi z namestitvijo v rastlinjaku. Če jih je več, so glavne uporabnice, lahko pa so v rastlinjaku tudi začasno ali ga uporabljajo le delno. Njihovi plini spodbujajo rast rastlin in pozimi ogrevajo rastlinjak. Hkrati pa je ta pozimi topel prostor z dovolj suhe prsti, po kateri kokoši lahko brskajo, pobirajo škodljivce in ob tem nesejo jajca brez premora. Poleti del rastlinjaka, v katerem bivajo in spijo, zasenčimo.

Ker imamo več rastlinjakov na različnih krajih, prenašamo le »notranjo opremo« ter v rastlinjake le postavimo novo mrežico in avtomat za odpiranje. Lani smo si postavili za izziv izdelavo dovolj komfortnega in prenosnega kokošnjaka, ki ga lahko prenašamo po vrtovih. Naredili smo ga iz ostankov pocinkanih elementov za rastlinjak, pokrili s polikarbonatom in zavarovali z mrežico. Ta je tudi na tleh, nad njo pa topli pod, ki ga preprosto potegnemo ven in očistimo. Velikost zagotavlja udobno in varno nastanitev za 10–12 kokoši.

Edini element, ki ga je zares vredno kupiti, je avtomat, ki kokošim odpira vratca zjutraj in jih avtomatično zapre po sončnem zahodu. Kokošim zagotavlja največ svobode gibanja, hkrati pa poskrbi, da so zvečer na varnem pred plenilci. Da vam ni treba skakati iz postelje, ko se zvečer spomnite, da niste zaprli kokošnjaka.

Kakšno gnezdo si kokoši želijo?

Temno, mirno in po možnosti polno dišečega, mehkega sena. Tudi kadar imajo na voljo štiri gnezda, se drenjajo pred tistim, ki ga izberejo za najintimnejše.

Leseni zabojčki so odlična, poceni in naravna rešitev. Pomembno je le, da s kartonom ali drugim materialom čim bolj zmanjšamo svetlobo in kokošim zagotovimo skriti kotiček. Mi takšna gnezda postavimo na vrh kakšne police (lahko je to tudi obešalo za perilo, ki ga ne uporabljate več, dno velikega soda ali paleta, postavljena na kakšno podlago).

Kakšne posode si kokoši želijo?

Skozi leta smo se naučili, da je pri vodi najpomembnejše, da je čista – kar pomeni, da je dvignjena oziroma postavljena tako, da kokoši ne hodijo po njej, da v posodo z vodo ne padajo izločki in da vanjo ne nametavajo umazanije. Za hrano pa so se na koncu še najbolje obnesli stari emajlirani lonci, ki so dovolj težki, da jih kokoši ne morejo prevrniti, in globoki vsaj 10 cm, da s kljunčki ne zmečejo hrane ven. Ker so kokoši kot Slovenci – hitro se ločijo po strankah in se nenehno borijo za prevlado, je dobro, da za več kot pet živali nastavite več posod s hrano. Torej se namesto z dragimi infrastrukturnimi rešitvami raje ukvarjajte s stvarnimi potrebami in tem, kaj bo v posodah s hrano.

Velnes za kure

Posoda s peskom in zeolitom, ki jim omogoča prašno kopel in preprečevanje zajedavcev, je nuja in ne luksuz. Tudi to lahko naredite zelo preprosto – pri nas za »bazenček« za pesek uporabljamo staro avtomobilsko gumo. Uporabni so tudi vsi otroški peskovniki, stare plastične kadi, odrezan spodnji del večjih sodov. Skratka, investicijski strošek je nič – le pesek in zeolit jim zagotovite.

Varno gibanje?

Da bodo kokoši tam, kjer želite, in ne tam, kjer bi mogoče one najraje bile, potrebujemo ograjice. Lahko ogradimo zelje in solato, njih pa pustimo med rastlinami, ki jih ne zanimajo preveč. Lahko pa tudi ogradimo prostore, kjer se bodo lahko pasle. Če imate manj živali, jih lahko uporabljate kot »pernato kosilnico« in namesto ograj naredite eno žičnato škatlo, ki jo prestavljate tja, kjer želite, da kokoši brskajo.

Sobivalna skupnost za kokoši?

V društvu samooskrbni.net že dve leti »treniramo« sooskrbo kokoši. To pomeni, da dva ali več lastnikov hkrati namesti svoje kokoši v skupnem kurniku in potem vsak oskrbuje vse živali po en teden in v tem obdobju pobira vsa jajca. To pomeni, da namesto, da oskrbujete pet kokoši 365 dni v letu, oskrbujete 15 živali vsak tretji teden. Poraba hrane in količina jajc sta enaki, kot če bi skrbeli le za pet kokoši ves čas, dejansko pa imate le tretjino dela. Če se odločite za takšno možnost, bodo tudi vsi stroški namestitve sorazmerno nižji, kar tudi avtomat za odpiranje in drugo opremo naredi veliko lažje dosegljiv.

Ogrevanje?

Prva leta me je pozimi skrbelo, ali bo kokošim dovolj toplo. Z leti pa sem dojela, da je našim kokošim zagotovo veliko bolje kot drugim ptičem in da jih tudi temperature pod ničlo ne ogrožajo – pod pogojem, da ne stojijo na mokrem in da jim pitna voda ne zamrzne. Kot sem že zapisala – mi vse potencialne težave rešujemo z zimskim bivališčem v rastlinjaku. Kokošim pa pozimi zelo na debelo nasteljemo z listjem, senom in praprotjo, kar zagotavlja, da so vedno na suhi podlagi. (Foto: Sanja Lončar, Pexels)