Ko je ena težja in lepša od druge

Špela Ožir

9. 10. 2021, 06.49

Deli članek

Facebook

X (Twitter)

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Buče so v teh dneh popolnoma zasenčile cvetje in zelenje Mozirskega gaja. V njem je na ogled tradicionalna razstava najrazličnejših buč, od podolgovatih, zavitih, debelih, raznobarvnih … Med njimi imajo posebno mesto največje, in sicer buče velikanke. Orjakinje, med katerimi najtežja tehta več kot 700 kilogramov, si je mogoče ogledati še do konca tega tedna.

Vreme je pri pridelavi buč letos precej nagajalo. Pridelovalci so zato v Mozirski gaj pripeljali le deset buč velikank, a so kljub temu dosegli nov rekord najtežje tekmovalke do zdaj. S kar 719 kilogrami je to letos postala velikanka, ki jo je Janko Lovše v Mozirje pripeljal iz okolice Trebnjega. Da očitno res nekaj dela prav, kaže tudi njegova letošnja najtežja lubenica, ki je tehtala 47 kilogramov. Kot nam je zaupal, niso pomembni samo dobro seme, zemlje, voda in gnojila, temveč je treba bučo negovati in pri tem imeti veliko potrpljenja. In ko zraste, je treba biti še posebej previden pri njenem prevozu, saj predstavlja pravi logistični zalogaj. Še večjega predstavljata s pomočjo viličarja nakladanje in razkladanje.

Najlepšo izbrali obiskovalci

Brez tehtnic in metrov so se med komisijo pomešali obiskovalci, ki so za najlepšo orjakinjo izbrali drugo najtežjo bučo. To je bila s 541 kilogrami buča Erika Rinka Permeta iz okolice Litije, ki je očitno letos imel veliko več sreče kot lani, ko se tekmovanja ni mogel udeležiti, ker mu je njegova »prijateljica« počila. Kot recept, da zraste tako velika in predvsem lepa buča, poleg Jankovih napotkov izpostavlja, da nikakor ne škodi, če jo kdaj pobožamo. In kako dolga je bila najdaljša buča? Letos je merila kar dva metra, s čimer je svoj rekord iz leta 2019 presegel Zlatko Podgoršek iz okolice Ptujske Gore.

Še nekaj dni

Preberite še ...

Trendi

Presenetite jo drugače kot običajno

Kot pravijo organizatorji, je tovrstno tekmovanje, ki je zelo priljubljeno tudi v tujini, kamor se zato pogosto odpravijo tudi slovenski pridelovalci, popestritev jesenskega dogajanja v Mozirju, zaradi česar v park zavije kakšen obiskovalec več. Veliko je seveda odvisno od vremena. Od konca tega tedna bo gaj za nekaj časa zaprl vrata. Vrtnarji bodo v tem času odstranili sadike in čebulice ter poskrbeli za zemljo. Konec oktobra bodo začeli nameščati božično-novoletno okrasje in lučke, s čimer bodo imeli delo približno mesec dni. Mozirski gaj bo, kot je v navadi že zadnjih nekaj let, vrata nato odprl decembra v času Božične bajke.