Arhiv Štajerskega Tednika

V večnamenski dvorani v Spuhlji so sredi septembra predstavili projekt Samooskrba z domačega vrta, ki je bil odobren za sofinanciranje iz tretjega javnega poziva na nabor projektov v okviru SLR LAS Bogastvo podeželja. Nosilec projekta Samooskrba z domačega vrta (SamoDomače) je Društvo gospodinj Spuhlja Marjetice. Partner v projektu, ki ga vodi Nataša Belšak Šel, pa je Društvo podeželskih žena občine Markovci. Projekt se je začel 1. junija letos in bo trajal do 30. junija 2020. Njegova vrednost je dobrih 4.350 evrov.

Vrtičkarstvo je dejavnost, ki ima več namenov, ima ekonomski in socialni potencial. Njen primarni namen je pridobivanje vrtnin za lastne potrebe, s tem pa tudi povečanje stopnje samooskrbe, poudarja vodja projekta Nataša Belšak Šel. Sekundarni pomen pa je socialni, če govorimo o medgeneracijskem povezovanju, kajti naše mame, babice so tiste, ki imajo mnogo praktičnega znanja o vrtnarjenju, marsikatera pa še tudi hrani dragocena semena svojih prednikov.

Kakšna je naša prehrana, je odvisno od nas samih

„Govorimo torej o avtohtonih, udomačenih sortah, ki jih moramo hraniti tudi za naše zanamce, saj so del naše kulturne dediščine, katere prednosti se morda sploh ne zavedamo. Zaradi vprašljivega izvora hrane čedalje pogosteje segamo po domači zelenjavi. Vedno bolj pridobiva veljavo na lastnem vrtu pridelana zelenjava. Na lastnem vrtu si naredimo svoj načrt zasaditve, posejemo z lastnimi rokami in nato opazujemo, kako zelenjava raste in se razvija pred našimi očmi. Zelenjava z domačega vrta pa pomeni tudi precejšnjo razbremenitev družinskega proračuna in prijetno sprostitev ter bivanje na svežem zraku. Zagotovo je neoporečna zelenjava samo tista, ki jo pridelamo sami. Sveža domača zelenjava, ki smo jo ravnokar pobrali z vrta, ima tudi največ vitaminov, mineralov in hranljivih snovi. Daljši, ko je čas in proces, ki ga potrebuje od vrta do našega krožnika, manj je v njej hranljivih in zdravilnih učinkovin. Kakšna je naša prehrana, je odvisno od nas samih. Če imamo na voljo kos zemlje, ki ga lahko spremenimo v vrtiček, je potrebno le še nekaj dobre volje, znanja in veščin, da si sami pridelamo nekaj sezonskih vrtnin. Namen takšnega vrtička je zagotovo ta, da bomo na njem pridelali zelenjavo na čim bolj naraven način. Vse več zanimanja za vrtnarjenje je med mladimi, mladimi družinami. Ponuditi dojenčku, otroku prve grižljaje hrane z lastnega vrta, ko lahko pot od vrta do končne potrošnje štejemo v minutah in ne urah, je nekaj, kar ima višjo vrednost od ekonomske, vrednost, ki je z denarjem ne moremo določiti,“ je o pomenu samooskrbe z domačega vrta poudarila Belšak Šelova.

Za nove trende v vrtnarjenju

Delavnice za spodbujanje samooskrbe z domačega vrta

Preberite več v Štajerskem Tedniku