Arhiv Štajerskega Tednika

Da vnovično zapiranje življenja v drugem valu epidemije ne pride več v poštev, je bilo slišati potem, ko smo v Sloveniji več ali manj uspešno zdravstveno prestali prvega, kar pa ne velja za gospodarstvo in psihofizično zdravje, kjer bo prave posledice pokazal šele čas.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je zato kmalu po prvem koronašoku pozval k pomenu redne telesne aktivnosti, kot enega od najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in preprečevanja bolezni, ki hkrati tudi zmanjša stres, tesnobo, depresijo in osamljenost, velike dejavnike tveganja v času vsake epidemije.

Zahtevano odprtje športnih dvoran, zdaj spet negotovost

Potem ko so objekti za šport z začetkom novega šolskega leta v nekaterih občinah ostali zaprti, je apel za odpiranje telovadnic za javnost prišel tudi z Direktorata za šport na šolskem ministrstvu. Z NIJZ so uskladili higienska priporočila za preprečevanje okužb z novim korovnavirusom pri uporabi notranjih športnih objektov in površin, tako za tekmovanja, treninge in rekreacijo, ki se lahko še naprej izvajajo, ter jih posredovali v pomoč šolskim ustanovam in občinam, ki upravljajo večino športnih objektov.

Seveda vsa ta priporočila veljajo do nadaljnjega, odvisno od vladnih ukrepov glede na spreminjanje epidemiološkega stanja. V okviru t. i. oranžne faze, v kateri je trenutno Slovenija, ima namreč vlada med ukrepi predvideno tudi možnost zapiranja športnih dvoran. Po občinah so se zadeve različno lotili. Poglejmo si nekaj primerov.

MO Ptuj: za razkužila dvoran v dveh mesecih deset tisočakov

Hajdina, Podlehnik, Destrnik: šolska telovadnica le za šolarje

Preberite več v Štajerskem Tedniku