Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Topliški padalci nič več 'otroci šmarnice'; zdaj pišejo zgodovino


lokalno
24. 8. 2010, 00.00
Posodobljeno
10:48
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

gorenc_dusan_jaka.jpg
Dušan in Jaka Gorenc

##IMAGE-2564176##

Dušan in Jaka Gorenc s Sel pri Dolenjskih Toplicah sta poleg Makedoncev edina tekmovalca svetovnega pokala jadralnih padalcev v natančnem pristajanju, ki sta v družinskem razmerju. “Na tekmah rivalstva med nama ni. Vsaj navzven ne. Mi pa predstavlja to veliko zadovoljstvo, ko vidim, da me nekdo, ki sem ga učil, prekosi. Nedvomno mi zdaj že malo nagajajo tudi leta, vendar se še ne dam in včasih se zgodi, čeprav res bolj redko, da ga premagam,” je z nasmehom na obrazu povedal 51-letni Dušan, ki je zelo ponosen na uspehe svojega sina.

Jaka je leta 2005 postal svetovni prvak, 2007 in 2009 je bil najboljši v skupnem seštevku svetovnega pokala, pred dvema tednoma pa je v Turčiji zmagal na evropskem prvenstvu in je tako na najlepši možni način dopolnil zbirko naslovov z največjih tekmovanj. Tudi v letošnjem prvenstvu svetovnega pokala mu gre odlično, saj po dveh tekmah zaseda prvo mesto, a ga do ubranitve naslova čakata še dve težki preizkušnji konec avgusta v Bosni in konec septembra v Avstriji. Nobenemu tekmovalcu še ni uspelo, da bi dvakrat zapored osvojil zmago v skupnem seštevku, zato ima Jaka lepo priložnost, da se zapiše v zgodovino.

Prvi njegovi stiki s skoki z jadralnim padalom segajo približno petnajst let nazaj, ko je kot 14-letni deček skupaj z očetom hodil na skoke s Straškega hriba in Pogorelca. “Oče in njegovi prijatelji so skakali s hriba, jaz pa sem ta čas, ko so bili v zraku, odpeljal njegov avto v dolino. Ta vožnja je kmalu postala prenevarna, zato me je raje poslal v zrak,” je v šali povedal 28-letni Jaka. S padalom je prvič skočil pri šestnajstih letih, potem ko mu je oče za rojstni dan kupil prvo padalo in ga vpisal v tečaj padalstva. “Ker me ni bilo veliko doma, so imeli otroci več možnosti za zganjanje kakšnih barabij, zato sem si rekel, da je bolje, da ga imam ob sebi, čeprav je bilo to takrat kar nekoliko nevarno. Jaka se je hitro navdušil za jadralno padalstvo in zavzeto treniral, zato me je kmalu prehitel in osvojil vse te naslove,” ponosno o sinu pripoveduje Dušan, ki je v svoji karieri opravil že 2.209 skokov in se še zelo dobro spominja svojih prvih tekem s topliškimi padalci. Nasprotniki jih sploh niso jemali resno, zato so jih klicali “otroci šmarnice” in se iz njih delali norca, a so topliški padalci z dobrimi rezultati kmalu pokazali, da se z njimi ne gre šaliti.

Čeprav ima Dušan že dolgo kariero, pa je v primerjavi s sinom “amater”. Jaka ima za sabo že več kot šest tisoč skokov, nekajkrat pa je bil tudi v zelo nevarni situaciji, da se hudo poškoduje, a se na srečo ni. “Na tekmi v Bosni leta 2004 je izza hriba prišla nevihta, ki je nisem opazil. Ravno ko sem poletel, je zapihal sunkovit mrzel veter, ki zapiha pred nevihto, in kmalu ni bilo več pravega vzgona, zato sem začel padati. Ponovni sunek vetra me je odpihnil na drevo, s katerega sem padel in si poškodoval gleženj,” je o eni izmed svojih nesreč spregovoril Jaka, ki zaradi tega v svoji šoli letenja z jadralnim padalom veliko pozornost posveča varnosti. Podobnega mnenja je tudi Dušan, ki pravi, da je narava jadralnim padalcem lahko najboljši prijatelj in najhujši sovražnik. Po njegovem mnenju se veliko nesreč zgodi predvsem zaradi tega, ker padalci ne upoštevajo osnovnih pravil varnosti in ne spremljajo vremenskih pogojev, ki so pri padalstvu bistvenega pomena.

Ker se zavedata, da se lahko v padalstvu hitro pripeti nesreča, sta oba tudi krvodajalca. Jaka je sicer kri daroval le enkrat, njegov oče pa je 12. julija kri daroval že stotič. “Kri darujem že od 26. marca 1977, sedaj tudi štirikrat na leto, ker vem, da smo ekstremni športniki veliko bolj izpostavljeni poškodbam kot ostali ljudje,” je dejal Dušan, ki je v Krki zaposlen kot poklicni gasilec, že dvanajst let pa je tudi predsednik topliškega kluba za prosto letenje Kanja. Ob njegovi ustanovitvi, 15. januarja 1995, je predlagal, da bi člani vsaj enkrat letno darovali kri, in njegov predlog so člani kluba z veseljem sprejeli. Od takrat naprej topliški padalci darujejo kri, humanitarno akcijo pa so razširili tudi med občane, zato imajo v občini Dolenjske Toplice dvakrat letno občinsko krvodajalsko akcijo.

Rok Nose


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.