Tigri so se zbudili, v Ljubljani znova Evropa
Po 5343 dneh bo ljubljanski Slovan v torkovem večeru (20.45) znova odigral evropsko tekmo. Prvi gost Ljubljančanov v evropski ligi bo romunski Baia Mare.

Kot kralj Matjaž za mizo v votlini pod Peco je v dvorani na Kodeljevem vrsto let spal Slovan, nekoč pravi velikan slovenskega rokometa, ki je svoje največje uspehe dosegal še v času nekdanje skupne države, preden so ga v mestu zasenčile kasneje propadle Prule 67. Brada okrog vseh tistih pokalov v vitrini iz nekih drugih časov se je ovila devetkrat – no, letos se je Slovan prebudil. Spomladi je s slovenskim selektorjem Urošem Zormanom na klopi osvojil dvojno krono, slovensko prvenstvo in pokal, ter si tako priigral igranje v drugorazredni ligi evropskega rokometa, primerljivi s košarkarskim eurocupom, v katerem slovensko prestolnico in državo že nekaj let zastopa Olimpija.
Nekoč drugi v Evropi
Slovan se na takšni ravni še ni preizkusil, odkar se je Slovenija leta 1991 odcepila od nekdanje skupne države in šla svojo pot. V Evropi je nastopil štirikrat, in sicer v pokalu pokalnih zmagovalcev v sezonah 1993/94 in 1996/97, ko je v obeh primerih izpadel v uvodnem krogu, in pokalu challenge (predhodniku danes tretjerazrednega pokala EHF, v katerem letos igrata Celje Pivovarna Laško in Trimo Trebnje) v sezonah 2009/10, ko je prišel vse do polfinala in moral premoč priznati Sportingu, ter 2010/11, ko je premostil eno oviro.
Največjih mednarodnih uspehov se spomnijo samo 'izkušenejši' ljubitelji rokometa, tisti, ki so bili priča uspehom generacije z Vladom in Miho Bojovićem in žal pokojnim Radivojem Krivokapićem na čelu. Z Jožetom Šilcom na trenerskem stolčku so Ljubljančani v sezoni 1979/80 premagali velikane, kot so Barcelona, CSKA iz Moskve in Steaua, premoč pa morali priznati le (tudi zdajšnjemu) evropskemu prvaku Magdeburgu in tako postali druga ekipa Evrope.

Nazaj proti potem stare slave?
Danes je celoten slovenski rokomet kar daleč od evropske elite, na sončni strani Alp že drugo sezono zapovrstjo ne bo lige prvakov, toda Slovan kaže ambicije, da bi jo lahko vrnil. A že evropska liga bo zahteven zalogaj. Ljubljančani se bodo v skupinskem delu za eno od prvih dveh mest v skupini razen z uvodnim tekmecem Baia Marejem potegovali z danskim SAH Aarhusom in španskim Granollersom, pred finalnim turnirjem pa stojijo še višje ovire. V ligi so namreč tudi velikani, kot sta nemška Flensburg z legendo celjskega in slovenskega rokometa Alešem Pajovićem na klopi ter še dva nekdanja evropska klubska prvaka Kiel in Montpellier.
Dovolj municije v Tivoliju
A tudi Slovan ima v svojih vrstah (nekdanjega) evropskega klubskega prvaka. Poleg trenerja Uroša Zormana, ki je na Mont Blanc s Celjem, Ciudad Realom in Kielcami stopil kar štirikrat, tudi njegovo podaljšanjo roko na igrišču Staša Skubeta, ta je ligo prvakov pred leti osvojil z Vardarjem. Slovan ima tudi (kapetana) Ilijo Brozovića, ki je s Hrvaško osvajal kolajne na velikih tekmovanjih, pa njegovega rojaka ostrostrelca Leona Ljevarja, slovenske reprezentante Tima Cokana, Staša Jovičića, Tarika Mlivića, Tadeja Kljuna, Matica Suholežnika, Gala Marguča. In ostale zelo dobre rokometaše.

Da bo tak, kot ga pričakuje župan
Tako da Slovan v Evropo ne gre samo tekmovat, temveč tudi zmagova. Četudi na uvodu sezone ni deloval najbolj prepričljivo. Sicer v glavnem zmaguje in je vodilno moštvo lige NLB, toda rezerve v igri je še ogromno. Že v torkovem večeru jo bo treba aktivirati v Tivoliju, da bo začetek tak, kot ga ljubljanski župan in glavni boter Slovanovega projekta Zoran Janković pričakuje – zmagovit.
E-novice · Šport
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se