Mažorete so osvajale nova znanja
V športni dvorani Podružnične šole Dolenja Nemška se je danes zbralo okrog 40 mažoret iz trinajstih slovenskih klubov. Javni sklad za kulturne dejavnosti in Mažoretna zveza Slovenije sta namreč pripravila vsakoletni seminar za mažorete, državno izobraževanje, ki je namenjeno predvsem trenerkam in mentoricam mažoretnih skupin.
V sklopu izobraževanja so udeleženke osvajale plesne korake z Majo Osterman iz Plesnega centra Dolenjske; predstavila je korake, ki jih bodo lahko mažorete uporabljale pri svojem delu in v svojih koreografijah. Popoldne je sledil še mažoretni del, ko sta Maša Zarabec in Anja Gospodarič predstavili tehnike s palico.
»Danes ni več dovolj samo korakanje in vrtenje palic, temveč je treba vključevati čim več plesnih tehnik ter težjih, dinamičnih in hitrih plesnih korakov. Poleg plesnih korakov in palice rabimo tudi čedalje več kondicije, vse več vključujemo šport, tako da smo začele drugače delati, kot smo pred dvajsetimi leti,« pripoveduje Maša Zarabec, ki prihaja iz trebanjskega mažoretnega kluba.
Na tovrstnih izobraževanjem imajo tako mažorete priložnost za osvajanje novih znanj. »Namen dogodka je, da mentoricam in bodočim trenerkam s pomočjo dolgoletnih izkušenj pokažemo pravo pot. Predajamo jim znanje, da ga bodo lahko predajale naprej, kot ga midve predajava zdaj,« pripoveduje Anja Gospodarič iz radeškega mažoretnega kluba. Kot še pravi, osvajanje zahtevnih koreografij zahteva veliko ur treninga in odrekanj, Zarabčeva pa dodaja, da so pomembne tudi ambicije. »Če ima društvo željo po medalji, mora veliko več vlagati v trening in v delo,« pravi.
Zanimanje za mažorete sicer v zadnjih letih narašča, še razlagata sogovornici. »Da smo na pravi poti, dokazujejo tudi rezultati iz evropskih prvenstev in skupni rezultati Mažoretne zveze Slovenije,« pravi Gospodaričeva. »Pri mažoretah je tako, da se punce ne naučijo nič napačnega. Skrbijo za svojo držo in za svoje telo, učijo se timskega dela, so tudi prave prijateljice,« pa dodaja Zarabčeva.
Da je zanimanja za mažoretno dejavnost vse več, pripoveduje tudi predsednik Mažoretne zveze Slovenije Aleš Breznikar. »Mažoretna zveza Slovenije se je organizirala pred 15 leti, nekje na polovici svojega delovanje je sprejela tudi twirling disciplino, ki pa je postala šport z rekvizitom mažoretne palice in se lansko leto reorganizirala nazaj v samostojno obliko, tako da pričakujemo, da bo na letošnji skupščini, ki bo marcu, v Mežoretno zvezo Slovenije zopet organiziranih 18 društev iz vse Slovenije. Naše naloge so, da skrbimo za nastope in promocijo, pripravljamo tudi državna prvenstva in kvalifikacije za evropska prvenstva, tako da je naša dejavnost zelo široka,« razlaga Breznikar in dodaja, da mažoretna dejavnost ne teži k temu, da bi jo uvrstili med šport. »To je ljubiteljska kulturna dejavnost, organizirana tudi preko Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki nas vsekakor podpira in nam pomaga,« še pravi.
»Potrebno je veliko izobraževanja, da je lahko mažoretna dejavnost tako uspešna, kot je. Danes so slovenske mažorete celo med vodilnimi v Evropi, kar se kaže na vsakoletnih evropskih tekmovanjih,« meni direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti Igor Teršar. Kot še pravi, se je mažoretna dejavnost izjemno razvila, v različnih krajih še vedno nastajajo nove skupine. »Mladi se želijo združevati, ne glede na to, da včasih pravimo, da jih socialna omrežja razdružujejo. Tako v športnih kot tudi v kulturnih dejavnostih namreč ugotavljamo porast mladih, po trenutnih ocenah jih kar 40.000 denimo deluje v različnih kulturnih dejavnostih,« še pravi Teršar.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
